Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Negativni vplivi na okolje so manjši pri papirju iz recikliranih surovin - EOL 136/137

Tetrapak embalaža | Tanja Pangerl |
 
Embalaža predstavlja velik delež gospodinjskih odpadkov. Pravilno ločena in zbrana je pomemben vir surovin. Tudi tetrapak embalaža. Italijansko podjetje Lucart je v njej našlo vir surovin za svoje izdelke, kot so papirnate brisače, robčki, prtički, pa tudi podajalniki za brisače. Kot pravi Tommaso De Luca, direktor korporativnega komuniciranja v podjetju Lucart, gre za zelo preprost proces, v katerem samo z mehansko obdelavo ustrezno ločijo tri sestavine tetra pak embalaže, t. j. celulozna vlakna, alufolijo in polietilen. V sodelovanju s slovenskim Valtexom izvajajo projekt komunalnega snovnega kroga v Novem mestu. Tetrapak embalažo zberejo v komunali Novo mesto, pri njih jo predelajo in v obliki papirnatih izdelkov vrnejo prebivalcem Novega mesta. Gre za prvi tovrsten projekt, ki pa ima glede na stanje celuloze na trgu v prihodnje potencial za širitev.
 
Tommaso De Luca
Tommaso De Luca

Ste eden največjih evropskih proizvajalcev higienskih papirnatih izdelkov, kot so brisače, robčki, prtički in toaletni papir. Kako v proizvodnjo izdelkov vključujete elemente trajnostnega razvoja, saj je vaša panoga energetsko zelo intenzivna in porabi velike količine vode?

Lucart je izjemno aktiven pri zmanjševanju negativnega vpliva svoje dejavnosti na okolje. Da bi zmanjšali porabo vode, smo na primer v sistem vgradili optimizacijo vodnega toka. Leta 2017 smo se zavezali k zmanjšanju porabe vode v proizvodnji papirja in cilj tudi dosegli. V primerjavi z letom 2014 smo porabo vode zmanjšali za 19 %. Z visoko učinkovito kogeneracijsko plinsko turbino na metan sami proizvedemo večino energije, ki jo potrebujemo v proizvodnem procesu. Prav tako dajemo prednost alternativnim in obnovljivim virom energije.

Če primerjamo vpliv na okolje pri proizvodnji dveh različnih papirnatih izdelkov, prvega iz primarnih in drugega iz recikliranih surovin, moramo upoštevati celoten življenjski krog izdelka, od pridobivanja primarnih celuloznih vlaken do končne uporabe. Naše raziskave, katerih izhodišče je tehnologija EPD (Environmental Product Database), jasno kažejo, da je celoten negativen vpliv na okolje veliko manjši pri proizvodnji papirja iz recikliranih surovin.

Izdelke proizvajate tudi iz recikliranih tetrapak embalaž, iz katerih pridobivate dve novi surovini, Fiberpack® in Al.Pe.®. Prva je osnova za izdelavo higienskega papirja, druga za podajalnike zanj. Obe liniji sta združeni pod blagovno znamko EcoNatural. Za kakšno inovativno tehnologijo recikliranja gre in zakaj ravno tetrapak?

Verjamemo, da je koncept krožnega gospodarstva prava rešitev za ohranjanje omejenih naravnih virov surovin kljub nadaljnji rasti potrošnje. S projektom Natural, v katerem je odpadna kartonska embalaža za mleko, sokove in tekoča živila vir surovin za izdelavo higienskega papirja in podajalnikov zanj, dokazujemo, da je mogoča simbioza živilske industrije in industrije higienskega papirja. Trajnostna zaveza v naši dejavnosti pomeni, da so okoljsko certificirani vsi vhodni viri surovin, tako primarni kot sekundarni. Za dolgoročne trajnostne rešitve ne bosta zadostovala niti uporaba 100% primarnih celuloznih vlaken niti 100% recikliran papir, zato raziskujemo možnosti uporabe alternativnih vlaken.

Kateri od materialov tetrapaka je najbolj zahteven za predelavo?

Naš proces predelave in pridobivanja sekundarnih surovin iz embalaže za tekoča živila je presenetljivo zelo preprost. Odpadno embalažo mešamo z vodo v t.i. pulperju, mešalniku. Centrifugalna sila loči plasti treh materialov, iz katerih je sestavljena. Celulozna vlakna iz kartonskega dela embalaže, ki predstavlja 70% delež, ter alufolijo in polietilen. Najpomembnejši del procesa je čiščenje teh treh komponent, saj v nadaljnji predelavi celulozna vlakna ne smejo biti prisotna med aluminijem in plastiko. Na srečo samo z mehansko obdelavo dosežemo odličen rezultat ločevanja in se tako izognemo uporabi kemikalij.

Na kakšen način in od kod pridobivate tetrapak embalažo za recikliranje? Koliko je letno predelate?

Odpadno embalažo za tekoča živila dobimo iz več centrov za ravnanje z odpadki po vsej Evropi, iz Italije, Slovenije, Francije in Španije. Vsako leto recikliramo okoli 30 tisoč ton tovrstne odpadne embalaže.

Za kolikšen delež vaše celotne proizvodnje papirja gre?

Delež recikliranega papirja iz odpadne embalaže za tekoča živila v celotni proizvodnji higienskega papirja predstavlja 20 %.

Imate pri tetrapak embalaži, ki pride v predelavo, težave z nečistočami in kako obvladujete ta problem?

V proizvodnji to zlahka rešujemo z ustrezno strojno opremo. Celulozna vlakna očistimo z vodo in steriliziramo s paro na 120 °C.

Za izdelke iz recikliranega tetrapaka imate tudi okoljsko marjetico. Kako to vpliva na povpraševanje po izdelkih EcoNatural in kateri trgi so recikliranim izdelkom najbolj naklonjeni? Je okoljska marjetica prednost pri javnih naročilih?

Za doseganje visokih okoljskih in zdravstvenih standardov natančno nadzorujemo vsako fazo procesa proizvodnje papirja – od vhodnih surovin do končnih higienskih izdelkov. Vse faze obvladujemo s sistemoma kakovosti ISO 9001 in ISO 14001. Menim, da so okoljski sistemi za podjetje zelo koristni, saj tako pri upravljanju nenehno sledimo njihovim smernicam in strategiji stalnih izboljšav. Bili smo prvo podjetje v Italiji, ki je leta 1998 dobilo ta evropski okoljski certifikat. Ne morem pa reči, da je ustrezno uveljavljen tudi pri potrošnikih. V Italiji je okoljska marjetica nujna v procesih zelenega javnega naročanja kot minimalni okoljski standard za nabave v javnem sektorju.

Približno polovico papirnatih izdelkov še vedno proizvajate iz primarnih celuloznih vlaken. Deforestacija na svetu predstavlja velik problem. Kako skrbite za trajnostno gospodarjenje z gozdovi oziroma kako izbirate surovine in dobavitelje za svoje izdelke?

Sledimo svoji trajnostni zavezi, da primarna celulozna vlakna pridobivamo iz gozdov, s katerimi se gospodari trajnostno in so ustrezno certificirani s certifikatoma FSC ali PEFC. Lani je 56 % primarnih celuloznih vlaken izviralo iz gozdov v Južni Ameriki, 32 % iz Evrope in 12 % iz Severne Amerike.

Kakšne so priložnosti za razvoj in spodbujanje proizvodnje izdelkov iz recikliranih surovin, kakršna je linija Lucart EcoNatural line, in projektov, kakršen je lokalni snovni krog v Novem mestu?

S tovrstnimi projekti krožnega gospodarstva dvigujemo kakovost in količino ločene odpadne kartonske embalaže za mleko, sokove in ostala tekoča živila. Prav tako dvigujemo količino proizvedenih recikliranih izdelkov ter dajemo smisel ločevanju odpadkov v gospodinjstvih. Ljudje morajo zaupati sistemu ravnanja z odpadki in odpadno embalažo. S komuniciranjem dobre zgodbe izdelkov EcoNatural in njihovo uporabo dokazujemo, da se ločeno zbrana odpadna embalaža res reciklira v nove uporabne izdelke. Nihče v Novem mestu ne more reči, da se ločevanje v gospodinjstvih ne izplača, ker naj bi na koncu vse pristalo v istem zabojniku.

Niko Kumar
Niko Kumar

Bistven je odziv prebivalcev

Niko Kumar, direktor podjetja Valtex

V sodelovanju s Komunalo Novo mesto ste pred tremi leti pilotno izvedli projekt komunalnega snovnega kroga »KEMSO – Dosledno za naš higienski papir!«. Zbrano tetrapak embalažo Novega mesta predelajo v italijanskem podjetju Lucart v higienski papir, ki se nato koristi v šolah, trgovskih centrih in domovih v Novem mestu. Kakšni so rezultati projekta in kako projekt funkcionira danes?

Pred tremi leti, ko smo pričeli s projektom na območju Komunale Novo mesto, takšnega primera krožnega gospodarstva oziroma zapiranja snovnih tokov v Sloveniji še ni bilo. Pravzaprav zanj še nismo slišali tudi drugod. Šlo je za pogumno, skorajda drzno, vsekakor inovativno, pa tudi tvegano odločitev. Nismo vedeli, kakšni bodo dejanski rezultati. Bistveno je bilo, kako se bodo odzvali prebivalci.

Obseg lokalne skupnosti je bil po naši oceni zgornja meja glede velikosti in obvladljivosti snovnega kroga. Komunalni snovni krog Novega mesta oziroma projekt KEMSO, kot so ga poimenovali Novomeščani, je po prvih 18 mesecih pokril okoli 30 % agregatnih potreb po higienskem papirju v javnih ustanovah in podjetjih osmih občin, ki jih pokriva Komunala Novo mesto. Takrat smo vedeli, da nam je uspelo. Letos smo dosegli kar 50 %. Po treh letih delovanja projekta lahko rečemo ne le, da model deluje, ampak da je komunalni snovni krog vzdržen in učinkovit primer krožnega gospodarstva v lokalni skupnosti, ki prinaša prihranke in s katerim ohranjamo les kot dragoceni primarni naravni vir.

Od takrat, ko smo pričeli s komunalnim snovnim krogom v Novem mestu, so tamkajšnje javne ustanove in podjetja, ki so del snovnega kroga, porabile toliko papirja, da je bilo za to potrebno predelati 105 ton frakcij odpadne kartonske embalaže za mleko, sokove in ostala tekoča živila. Če bi želeli pridobiti enako količino papirja iz lesa, bi bilo potrebno posekati 2.200 m² gozda. To je prispevek prebivalcev novomeškega območja, na kar smo ponosni in za kar jim čestitamo.

Kakšen je interes za izvedbo takšnega projekta tudi v drugih slovenskih mestih? Je prepoznan kot dober primer krožnega gospodarstva v lokalni skupnosti?

Primer je postal mnogo bolj prepoznaven po tem, ko smo predlani zanj v švicarskem Davosu prejeli posebno priznanje na svetovnem tekmovanju The Circulars 2017. Projekt »Material flow cycle of beverage cartons – Novo Mesto« (Komunalni snovni krog Novega mesta) je med številnimi prijavami podjetij, institucij, mest in regij z vsega sveta prejel posebno pohvalo (highly commended) v kategoriji najboljši vladni, mestni oziroma regionalni projekt krožnega gospodarstva. Bili smo presenečeni in izjemno veseli, saj smo oddali prijavo kot majhno podjetje, tekmovali pa med drugim s kitajsko vlado in znanimi imeni ter blagovnimi znamkami.

Projekt od sredine leta 2016 izvajamo tudi na območju Ljubljane, kjer smo komunalni snovni krog sicer vzpostavili in je v absolutnih številkah – letno,  prerastel novomeškega, gledano v deležih pa ima trenutno precej manjši premer. Vzpostavitev takšnega snovnega kroga terja cel krog partnerjev in odločitev, dogovori potekajo počasi, saj je vpletenih veliko organizacij in posameznikov, seveda tudi interesov. Za seboj imamo že primer, ki ni uspel, kot smo si zastavili. Žal predvsem zaradi neusklajenih interesov na lokalni ravni. To priznamo, predvsem zaradi tistih, ki bodo dovolj pogumni in se bodo v prihodnosti odločili za izvedbo svojih projektov krožnega gospodarstva. Interesa v drugih slovenskih občinah je sicer kar precej, a gremo postopoma.

Kje so po vašem mnenju priložnosti in potenciali za rast, razvoj in spodbujanje podobnih projektov?

Linearna ekonomija se resnično počasi umika krožni. Trg se zelo previdno, a odločno in izjemno pozitivno odziva na projekte, kot je naš. Preteklo bo še nekaj časa, preden se bodo obstoječe investicije v linearno ekonomijo amortizirale, a v zadnjem času se v mnogih industrijah investira prav v tehnologije krožnega gospodarstva. Druge alternative zaradi omejenih surovinskih virov pravzaprav sploh ni več. To je pravzaprav zelo naraven razvoj dogodkov. Krožno je namreč izumila narava in ne človek.

S stališča izključno ekonomske logike je pri našem projektu za uporabnike higienskega papirja iz lastnega snovnega kroga sodelovanje tudi edina logična odločitev. Cena celuloze namreč v zadnjem letu izjemno hitro raste. Pred tremi leti, ko smo začeli projekt, je bila zelo stabilna. Takrat so bile cene izdelkov iz reciklirane kartonske embalaže mleka in pijač malce nižje kot cene izdelkov iz primarnih vlaken, a ne dovolj za hitro in trdno odločitev kupcev, da gredo v menjavo. V zadnjih 18 mesecih pa so se cene izdelkov iz primarnih vlaken podražile za več kot 10 %, kar je izjemno veliko. To je največji skok v zadnjih 25 letih. Razlogi za to so globalni, saj preko 70 % celuloze prihaja v Evropo iz obeh Amerik. Celuloza, ki je pridobljena iz odpadne kartonske embalaže mleka in pijač, je doživela popravek cen za 2 %, saj ni drugih razlogov za rast cen kot sta npr. cena energentov in delovne sile. Vir celuloze v našem projektu je namreč lokalna skupnost, ki ni povezana z globalnim trgom celuloze.

Ta cenovna stabilnost je še vedno največji vzvod za to, da prodaja izdelkov iz sekundarnih virov surovin raste na račun prodaje izdelkov iz primarnih virov. Hkrati ne smemo zanemariti dejstva, da so izdelki v papirni industriji, ki so izdelani iz sekundarnih virov surovin, že po svoji naravi cenejši od izdelkov iz primarnih virov. Razlika v cenah se bo v prihodnje vsaj še nekaj let nelinearno povečevala v korist prvih.

Gregor Klemenčič
Gregor Klemenčič

Prvi pogoj je pravilno ločevanje

Gregor Klemenčič, direktor Komunale Novo mesto

Komunala Novo mesto se je vključila v projekt snovnega kroga, ki ste ga poimenovali »KEMSO – Dosledno za naš higienski papir!«. Kako poteka sistem ločenega zbiranja odpadne tetrapak embalaže, ki je vključena v snovni krog projekta in za kakšne količine gre?

Novomeška lokalna skupnost na čelu s Komunalo Novo mesto je pred tremi leti na pobudo podjetja Valtex in skupnosti EKO-INICIATIVA prva v Sloveniji pristopila k pilotnemu projektu namenskega zbiranja odpadne kartonske embalaže za mleko, sokove in ostala tekoča živila z namenom, da to odpadno embalažo reciklirajo in iz nje izdelajo higienski papir, ki se vrne v uporabo v našo lokalno skupnost. Torej, v osmih občinah, ki jih pokriva novomeška komunala, ljudje vsak dan uporabljajo pijače, ki so pakirane v kartonski embalaži za mleko, sokove in ostala tekoča živila. To po uporabi odvržejo v rumeni zabojnik za vse vrste odpadne embalaže. Komunala Novo mesto prevzame rumene zabojnike in jih odpelje v sortirni center, kjer sortirajo različne vrste odpadne embalaže. Te prevzamejo družbe za ravnanje z odpadno embalažo, v našem primeru Dinos DROE Unirec. Z njimi smo dogovorjeni, da ustrezne količine odpadne kartonske embalaže za mleko, sokove in ostala tekoča živila glede na to, koliko higienskega papirja porabijo javne ustanove v osmih občinah, preusmerimo iz običajnih tokov Dinosa v Lucart. Tam to vrsto odpadne embalaže predelajo in iz reciklirane surovine izdelajo higienski papir, ki ga Valtex kot Lucartov distributer dobavi javnim ustanovam in podjetjem v osmih občinah, ki jih pokriva novomeška komunala. Tega nato porabijo isti prebivalci, ki so uporabljali kartonsko embalažo za mleko in sokove. Prebivalci osmih občin so tako vir surovine za izdelek, ki ga potrebujejo. Gre za krožno gospodarstvo na ravni lokalne skupnosti.

V fazi uvajanja projekta so bile vključene štiri osnovne šole, ki so zbrale 2.000 kilogramov te vrste odpadne embalaže. Zbiranje je potekalo tako, da so učenci prejeli namenske vrečke, v katere so lahko že doma pravilno ločevali odpadno embalažo za mleko, sokove in ostala tekoča živila. Na vnaprej določenih dnevih so zbrano embalažo prinesli v šolo, kjer so jo predstavniki našega komunalnega podjetja pregledali in označili z ustrezno nalepko ter jo odpeljali v zbirni center.

Kako so se na projekt odzvali občani?

V projekt so bili v pilotni fazi posredno vključeni starši otrok iz sodelujočih štirih šol, ki so odpadno embalažo za mleko, sokove in ostala tekoča živila zbirali doma in so jo potem otroci prinašali v šole. Priložnost za sodelovanje pa so imeli tudi drugi občani. Na zbirna mesta Komunale Novo mesto so lahko prinesli vreče z ločeno zbrano odpadno embalažo. Na začetku smo jih spodbujali tako, da so prejeli nagrado, papirnate robčke iz predelane odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove.

Kje so po vašem mnenju priložnosti in potenciali za rast, razvoj in spodbujanje podobnih projektov?

Prvi pogoj je seveda pravilno in dosledno ločevanje, da odpadna embalaža ne vsebuje nečistoč in da je odložena v rumeni zabojnik. Zato vlagamo v ozaveščanje in izobraževanje. Drugi pomembni korak je zbiranje in usmerjena predelava vseh materialov v odpadni embalaži, ki omogočajo izdelavo novih izdelkov. Za to se mora povezati več partnerjev, kar je temelj uspešnega krožnega gospodarstva oziroma zapiranja snovnih tokov.