Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Brez naložb v stroje bo težko, trg išče specializirano proizvodnjo - EOL 132

Papirna industrija | Jože Volfand |
 
Papir v digitalni obliki. To je osrednja tema letošnjega tradicionalnega mednarodnega srečanja slovenske papirno-predelovalne panoge. Ali gre za napoved, da bo digitalizacija iz uporabe spodrinila papir? Kako bo odgovorila papirna panoga? Stane Menard, predsednik upravnega odbora združenja papirne in papirno-predelovalne industrije pri GZS, in hkrati direktor ter lastnik podjetja Nova Kuverta, prepričljivo odgovarja z optimističnim tonom. Pravi, da nas digitalna doba res obkroža, a enako je s papirjem. In dodaja, da digitalizacija zagotovo ni primerna za komuniciranja. Sicer pa se zavzema za tehnološko posodobitev panoge in za specializacijo proizvodnje. Ko pojasnjuje, kakšen kos kruha si lahko odrežejo v Evropi proizvajalci kuvert, pove, da so pred dobrimi desetimi leti proizvedli 125 milijard pisemskih kuvert, zdaj le 56. A Nova Kuverta dobro posluje.
 
Stane Menard
Stane Menard

Koliko se gospodarska rast pozna v poslovanju slovenskega papirništva?

Trenutno je stanje dobro. Trg je ugoden. Tudi slovenska papirna industrija jezdi na valu pozitivnih sprememb.

Kako si razlagate, da je bilo lani v Sloveniji izdelano manj papirja in manj kartona kot predhodno leto?

Konkurenti so v določenih segmentih prevzeli oskrbo slovenskega trga in domači proizvajalci malce zgubljajo bitko. Tako je pač na trgu.

Na Združenju ste med drugim ugotavljali, da rast cen surovin zelo vpliva na poslovanje, zlasti cena celuloze. Kaj vse lahko poslabša poslovne rezultate do konca leta?

Papirna industrija je zelo odvisna od energije, ki je bistveno dražja, kot je bila. Pri celulozi je trend rasti že leto in pol nenavadno močan. A glavni dejavnik je zastarela tehnologija. V slovenskem papirništvu je najmlajši papirni stroj star že preko štirideset let. To se pravi, da panoga ni opremljena za borbo na trgu.

Ali so možnosti za tehnološko posodobitev glede na to, da je dodana vrednost v papirni industriji nizka?

Višjo dodano vrednost bo mogoče doseči, če se bo papirna industrija bistveno posodobila. Za to bo potrebno najti investitorje, ki bodo prepoznali Slovenijo kot trg, kjer je dovolj interesa za vlaganje.

A slovenska papirno-predelovalna industrija je pretežno v tujih rokah, torej bi se lahko pričakovalo, da so investitorji zainteresirani za modernizacijo našega papirništva. Zanimiv je primer podjetja Količevo Karton, kjer so v zadnjih letih ogromno vlagali.

Drži. Količevo karton je bistveno izboljšal uporabo sredstev. Ne smemo pa pozabiti, da je tudi kartonski stroj v Količevem precej star. Še iz Titove Jugoslavije.

Torej so tudi pri njih potrebne naložbe v tehnologije?

Posodobitve sicer so, ampak brez naložb v papirništvo ne bo šlo.

Ali so letos napovedane kakšne posebne investicije v papirno industrijo?

Zaenkrat ne.

V nobenem podjetju?

Manjše rekonstrukcije, to da. A nov stroj za proizvodnjo papirja, kartona ali higienskega papirja ne stane manj kot 100 mio, včasih 200 ali 300 mio. Takšen bi moral biti obseg vlaganj v proizvodnjo, in če takega vlagatelja ni, je težko zagotoviti kvaliteto.

So projekti za takšne investicije pripravljeni? Bi jim lahko sledile banke, ki imajo v tem trenutku relativno dovolj denarja?

Lahko bi. Seveda pa takšna investicija pomeni, da se produkte prodaja pretežno na tujih trgih. Slovenski trg je premajhen za drage naložbe.

A naša papirna industrija je tako in tako velik izvoznik. Papirnice izvozijo okoli 90 %. Kaj najbolj pritegne v izvozu glede na to, da je dodana vrednost še vedno izziv?

Dodana vrednost papirne industrije je lahko samo pri tistih izdelkih, ki so zahtevnejši. Na primer papirji nizke gramature, papirji s posebno dodelavo, posebni papirji za kuverte, za izdelke, ki niso enostavni papir, recimo časopisni ali kaj podobnega.

To pomeni, da bi se morala papirna industrija bolj specializirati?

Ja, na vsak način. Poiskati mora tiste produkte, s katerimi je lahko konkurenčna. Saj to tudi delamo, si prizadevamo. Ampak ni vedno uspeha.

Katere naše papirniške firme bi se lahko bolj usmerile v specializirano proizvodnjo?

Zagotovo vsi, ki delajo na področju oskrbe t.i. segmenta packaging embalaže. To je del, ki raste. Potem del trga, ki je povezan s farmacevtsko industrijo, tisti, ki proizvajajo nizke gramature papirja in posebne embalaže. Zdaj je čas za bolj luksuzne zgodbe, trg jih čedalje bolj išče. Prav tako so tržno zanimivi izdelki visokega ranga, mislim na embalažo za kozmetiko itd.

Kaj pa stroški v papirni industriji? Posebej mislim na energetiko in uporabo vode. Podatki za lani kažejo, da dosega papirna industrija dobre rezultate, ko gre za večjo energetsko učinkovitost in za manjšo porabo vode. So mnenja, da je papirna industrija velik dolžnik okolju, drugi pa pravijo, da se papirničarji tega zavedate in da se okoljska odgovornost spreminja.

Papirna industrija se spreminja v okviru tehnologije, ki je zelo stara. Iz lesa je potrebno pridobiti celulozno vlakno in iz tega vlakna je treba sestaviti polo papirja. Zato je potrebno ogromno energije in vode. Možnosti so omejene. Vem za raziskave, kako bi se naj celuloza pridobivala brez vode in brez kuhanja. Žal so raziskave obstale na mrtvi točki. Lahko se racionalizira poraba, ne more pa se bistveno zmanjšati. Vse je odvisno od tehnologije.

Druga omejitev je povezana z naslovom vašega letošnjega dneva papirništva in mednarodnega srečanja papirništva. Naslov je zanimiv in vznemirljiv. Papir v digitalni dobi. Kaj se bo zgodilo s papirjem v digitalni dobi? Vsi napovedujejo postopno usihanje porabe papirja?

To je glavna tema letošnjega srečanja na dnevih papirništva. Prva ugotovitev bo precej optimistična. Digitalna doba je okrog nas, poraba papirja pa tudi. Je stabilna, včasih raste. Digitalizacija je uporabna na področjih, ki so bližja statistiki. Zagotovo pa digitalizacija ni primerna za komuniciranje. Tisto, kar je poslano po e-mailu, se rado zelo hitro izgubi in pozabi.

Toda spletno komuniciranje, tudi prodaja po spletu, je izredno v porastu. Ali mislite, da bomo vendarle ostali pri knjigah in časopisih?

Prepričan sem, da bo obseg papirja kar ostal, kjer je, in da bo na nekaterih področjih poraba porasla.

Na katera področja mislite?

Mislim na stabilno arhiviranje podatkov. Marsikateri digitalni arhiv na medijih, ki so bili zelo moderni pred tridesetimi leti, danes ne zna nihče več prebrati. Jih ne more uporabiti. Kaset in diskov ni več mogoče prebrati. Že jutri ne bo več mogoče »prebrati« DVD in USB …

Na vašem letošnjem strokovnem srečanju boste potemtakem ugotovili, da za prihodnost papirne industrije ni bojazni?

Zagotovo ne. Papir je zanesljivo eden od ekološko najbolj sprejemljivih materialov, ki se uporabljajo v embalaži. To, kar danes poslušamo v razpravah, plastične vrečke da ali ne, bi bila lahko že zdavnaj zgodovina. Na trgu imamo vrečke iz papirja, ki so okolju prijazne. Noben problem ni, da bi nadomestile plastiko. Manjka nekaj volje na račun cene oziroma stroškov v trgovini.

Srečanje na Bledu bo mednarodno. Ali tudi tuje firme ugotavljajo podobno kot vi?

Tudi. Segmenti uporabe papirja, kjer se trg širi, so zagotovo povsod v Evropi. Rastejo embalaža in posebni izdelki, zmanjšuje pa se uporaba časopisnega papirja in podobno.

Združenje v tem letu. Kaj je v ospredju?

Na prvem mestu moramo zagotoviti, da se bo glas papirničarjev bolj slišal in da se ga bo dalo tudi prebrati na papirju. Naša panoga je stara, veliko prispeva, veliko izvaža. Javnost premalo pozna vlogo papirne industrije v gospodarstvu Slovenije.

Kaj pa odločevalci v gospodarski politiki?

Tudi ti se marsikdaj ne zavedajo, da bi papirna industrija lahko še več prispevala, ko gre za oskrbo upravljavcev države. Primer: v zakonodaji imamo zapisano, da bi morala biti javna naročila zelena. Na področju papirništva se še to ni zgodilo. Nisem še videl državnega urada, ki bi uporabljal ekološki oziroma recikliran papir.

Najbrž je tudi vaše podjetje Nova kuverta v posebnem položaju, če govoriva o digitalni dobi. Opazovalcu se zdi, da kuvert ne bomo več uporabljali. Kaj se dogaja s pisemsko ovojnico, s kuverto?

Pošta, če začnem malo z zgodovino, je nastala kot odgovor na potrebe po komuniciranju. Prvi poštarji, ki so nosili okrog sporočila, so bili zaščiteni s posebnimi odredbami cesarjev in kraljev, da so se lahko gibali sem in tja. Ker je bila pač takšna potreba po komuniciranju. Sčasoma se je razvila potreba po univerzalnem poštnem standardu. V nabiralnik vsak dan pride tisto, kar je poslano od kjerkoli v svetu. In dokler univerzalna poštna obveznost obstaja, toliko časa bodo poštarji nosili pošto. In dokler jih bodo ljudje uporabljali kot prenosnike sporočil. Sporočila, ki se digitalizirajo in gredo po internetu, imajo mnogo prednosti, imajo pa tudi veliko pomanjkljivosti, ki jih sedaj še nihče ne vidi.

Na primer.

Vsak povprečen prebivalec sveta je kot življenjsko nujo posvojil, da ima vedno v žepu digitalno napravo, ki ji pomotoma rečemo telefon. Naprava je stalno vključena. Nedavno sem govoril s kolegom iz ZDA. Eden od operaterjev pripravlja novo aplikacijo. Uredili bodo, da bo zakonita. Za številko, ki jo želi izbrati, bi uporabnik lahko vprašal, kje se trenutno nahaja. In bo dobil odgovor. Če je to današnja realnost, mislim, da bi nas moralo biti strah. Način, kako se uporaba digitalnih možnosti razvija, je namreč ušla nadzoru kontrole ali mogoče, v črnih teorijah zarote, celo namenoma ni kontrole. To je današnji čas. Vsi imamo pred očmi sistem prometa, ki ga kakovostno ureja zakonodaja v vseh državah. Tudi pošta kot sistem, ki zagotavlja komunikacijo, je izredno dobro pokrita z zakonodajo. Če odprem tuje pismo, je to kaznivo dejanje. Zagotovljene so osnovne pravice. Prometa po internetu nihče ni reguliral takrat, ko bi bil čas, danes pa pravijo, da se več ne da. Da je že preraslo moč ene države. Danes je Google mnogo močnejši kot vlada in se temu primerno tudi obnaša.

Kako to vpliva na vašo proizvodnjo in na vaš asortiman proizvodnje?

Podatki za zadnjih deset, dvanajst let veliko povedo. Vrh pisemske pošte je bil med leti 2000 in 2005. Takrat se je po Evropi distribuiralo okrog 125 milijard pisemskih pošiljk. Proizvajalci kuvert v Evropi se srečujemo na letnem kongresu. Statistika za 2017. Zdaj kroži le 56 milijard kuvert, kar pomeni, da se je v tem obdobju trg zmanjšal za več kot polovico. To ima posledice. Vsi proizvajalci si iščemo prostor pod soncem v tistem delu, ki je ostal v Evropi. Trenutno so v Evropi trije proizvajalci v prvi ligi. Ti proizvedejo 70 % vseh kuvert v Evropi, potem je druga liga. V njej nas je pet, ki delamo veliko večino ostalega. Branža se je konsolidirala in stanjšala.

Kaj pa asortiman? Kakšne so spremembe v Evropi in v Novi kuverti?

Spremembe so intenzivne. Klasična pošta, računi, bančna obvestila in podobno. Ta del se zmanjšuje. Povečuje se del pisemskih pošiljk, ki so namenjene komercialnim ponudbam. Marketing po pošti narašča. To zahteva inovativnost. Zlasti mislim na design kuverte. Če je nekaj, kar pritegne pogled, je možnost, da boš nekaj prodal. Ameriška raziskava pravi, da je prodajno pismo še vedno najbolj učinkovit prodajalec.

To počenjate tudi v vašem podjetju?

Tudi. Ukvarjamo se s proizvodnjo takšnih kuvert in tudi z razvojem novih.

Kaj pa klasične kuverte?

Še vedno. Težišče je še vedno klasika.

Podatki o količini? V zadnjih treh letih?

V zadnjih petih letih, če govoriva v kosih, je obseg proizvodnje manjši za polovico.

Poslujete pa kljub vsemu dobro?

Seveda, ker se prilagodimo pri stroških in proizvodnji.

Kje vidite Novo kuverto čez pet let?

Pravzaprav bo ostala na tem področju dela. Bo pa manjša, kot je zdaj. Proizvodnja trenutno poteka na več lokacijah. V prihodnje se bo združevala tam, kjer bo najbolj ekonomično proizvajati. Občina Radeče je cenejša kot Ljubljana.

Med slovenskimi menedžerji ste posebnost. Po Evropi ne potujete z letali, ker pravite, da je nebo rezervirano za ptice. Kako to sprejemajo kupci?

Ljudje, ki me poznajo dlje časa, že vedo, kako in kaj. Da se srečamo, se pripeljem z avtom, kamorkoli je treba. Na Portugalsko, Finsko, Irsko, Turčijo. Kvalitetni poslovni pogovori se lahko opravijo samo osebno. O tem sem trdno prepričan, čeprav me digitalna doba prepričuje, da nimam prav. Jaz ostajam pri svojem. Osebni pogovor je več vreden in učinkovitejši. Ne predstavljam si, kako bi lahko uspešno posloval s kupcem ali dobaviteljem, če ga ne bi poznal osebno, če ne bi poznal njegove tovarne, njegove trgovine, tiskarne. Če ne bi vedel, kakšne ljudi ima zaposlene, če ne bi vedel, kakšne kupce oskrbuje. Šele tako lahko prilagodim svojo ponudbo njegovim potrebam. Ne gre brez tega.

Kje so pretežno vaši kupci, kje dobavitelji? Kako sprejemajo zahodnjaki vaš način komuniciranja in potovanja, saj prisegajo na hitrost, na letala, skratka, na drugačne modele komuniciranja?

Ja. To je res. Papir kot osnovna surovina naše proizvodnje prihaja iz Skandinavije. Kvalitetni kuvertni papirji so doma na Švedskem in Finskem. Tisti, ki me oskrbujejo, so že dojeli, da je bolj enostavno poslovati s kupcem, ki ga boljše poznajo. Pri kupcih pa je prednost, ker dostikrat doživim, da me kupec pokliče in vpraša za nasvet. Lahko mu svetujem, kaj naj naredi v tiskarni. Če ne bi vedel, bi mu težko pametno svetoval. Oboji, dobavitelji in kupci, dojemajo, da stare metode še niso za staro šaro.

Kakšen zelo zanimiv primer iz vaše dolgoletne prakse? Je bil kdo posebej presenečen, da ste prevozili tisoč kilometrov do njegove pisarne?

Seveda. Ko je iznenada zapustil delovno mesto starejši nabavnik v banki na Nizozemskem, je prišel njegov mladi naslednik. Prav tako iznenada. Na to informacijo sem ga poklical in povedal, da bom v torek na obisku. Na drugi strani je zavladala tišina. Kako to mislite, a na obisk boste prišli, me je vprašal. Potem sem šel na obisk in sva se pogovorila. Že dvanajst let sodelujeva. Je navdušen.

Industrija kuvert je povezana v združenje FEPE. Kako načrtujete razvoj panoge za prihodnjih deset let?

Industrija kuvert je ena od starejših. Prvi stroji za izdelavo kuvert so začeli obratovati pred dvesto leti. Cehovska pripadnost je na zglednem nivoju. Podatki zahtevajo, da se prilagajamo in optimiziramo proizvodnjo glede na trenutne okoliščine.

Koliko kilometrov ste prevozili po Evropi?

Povprečje je 100.000 km letno.

Vaša posebnost je tudi, da ne uporabljate ne računalnika in tudi ne e-pošte. Kako se vam to obnese? Se lahko uredi vse po telefonu?

Seveda. Vse se lahko uredi na način, ki gre mimo digitalnega omrežja. Prepričan sem, da se tako uredi mnogo bolj kvalitetno. Digitalni način komuniciranja je nekaj, kar v bistvu kvari vsebino komunikacije.

Sploh niste poskušali uporabljati računalnika?

Sem si ga malo ogledal še v časih procesorjev, nekaj pred pentiumom. Ugotovil sem, da je to slepa ulica. In če danes gledam, je to precej očitno.

V Sloveniji ste znani tudi po tem, da ste vsako leto med organizatorji svetovnega festivala praženega krompirja. Zakaj?

Obstaja društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Vsi v društvu si prizadevamo, da bi se ob pripravi tradicionalne slovenske specialitete družili, bili prijetne dobre volje in bolj človeški. Trenutno opravljam funkcijo predsednika društva. To je bolj koordinatorstvo.

Povejte recept, kateri pražen krompir je najboljši, kako se ga pripravi?

Vsi so zelo dobri. Ne iščemo najboljšega v smislu zlate medalje ali tekmovanja. Velja pregovor - po okusih … Prvi recept je klasika stare mame. Najprej je treba najti kvaliteten krompir, kvalitetno mast, pravo čebulo. Postopek praženja mora potekati počasi, na koncu pa dodamo malo ocvirkov. Podrobno je recept objavljen v našem Društvenem uradnem listu. Poleg klasičnega je še mnogo receptov. Do zdaj smo jih zbrali blizu 200 in bomo izdali knjižico Pražen krompir vsak dan v letu.

Vam ostane še kaj prostega časa za druge stvari v življenju?

Ja. Vse je v vprašanju, kako razporediti 24 ur na dan. Posel ni vse. Človek ima tudi druge interese, prijatelje, knjige, kakšno zgodovino pogledaš, osvežiš zemljepis. Greš na pot ne zato, da srečaš kupca, ampak da vidiš, kako ljudje živijo. V Moldaviji ali pa mogoče Casablanki. Seveda z avtom.

Kakor slišim, boste v vaš posel vključili tudi hčerko in zeta. Kaj to pomeni?

Sta že kar vključena. Nadaljujeta posle, ki sem jih začel. Imata pa tudi kup svojih idej in jih uspešno razvijata.

Bosta nadaljevala s kuvertami?

Seveda. Zagotovo bosta nadaljevala s prvotnim poslom, poleg tega pa uvajala nove stvari, ki jih mladi vedno iščejo. Kar je prav.

So nove stvari skrivnost?

Ne niso. Na trgu so spremembe. Včasih smo rekli, da je bodočnost prodaje shopping center. Danes pa vidimo, da raste prodaja po pošti oziroma z dostavo na dom. Za takšno vrsto prodaje je potrebno ogromno pisem, embalaže in raznih pripomočkov, ki poskrbijo, da kupljeno stvar dobi naročnik v roke nepoškodovano.

In kakšna bo vloga Staneta Menarda?

Takšna kot zdaj. Počasi bom opazoval, kaj se dogaja, in komentiral. In svetoval.

Kakšno posebno sporočilo vsem, ki delate v papirni branži?

Še tako naprej kot do sedaj. Težko je, ampak našli bomo sredstva in načine, da bomo obstali. Ne samo obstali, da se bomo razvijali.