Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Pomembno je, da si del trga, ki ima rast - EOL 122

Položaj panoge | Jože Volfand |
 
Takole pravi Branko Rožič, direktor družbe Količevo Karton: "V mojem 22-letnem obdobju vodenja papirnice bi izpostavil dejstvo, da manjši in starejši kartonski stroj od dveh, ki sta v obratovanju, še vedno dela in je v vse boljši kondiciji …" Nato doda, da so takratni lastniki zahtevali, naj stroj izloči in zmanjša število zaposlenih. Tega ni storil in to, pravi, je moj največji dosežek. Količevo Karton se zadnja leta lahko pohvali še z enim rezultatom, z dodano vrednostjo, ki znaša več kot 100.000 € na zaposlenega. Poslovno filozofijo Branka Rožiča najbolje ponazarja stavek, da je pomembno, če si del trga, ki raste. Je pa zdaj globalni trg naklonjen proizvodnji kartona. Raste.
 
Branko Rožič
Branko Rožič

Z doseženo dodano vrednostjo je vaše podjetje postavilo visoko lestvico papirno-predelovalni industriji, čeprav panoga raste. Zakaj takšne razlike v panogi in kaj je skrivnost vaše visoke dodane vrednosti? Tuj lastnik s širokim trgom, optimizacija poslovnih procesov, varčevanje pri plačah, konjunktura …

Res je, zadnja štiri leta, to je po prenovi večjega kartonskega stroja v letu 2012, se je naša dodana vrednost ustalila na vrednostih nekaj nad 100.000 €/zaposlenega. Z višino okrog 40 mio €/letno predstavlja nekako 25%-tni delež obsega prodaje. To nas tudi v evropskem merilu umešča med najučinkovitejše papirnice. Ne kaže pa dosežene dodane vrednosti vezati izključno na prenovo kartonskega stroja.

Na kaj mislite?

Podobne višine smo dosegali že v letih 2002/2003, ko so cene vhodnih materialov, storitev in predvsem energije bile na primerno nizki ravni. Razlika med nami in ostalimi slovenskimi papirnicami je več kot 50 % in se zaenkrat ne zmanjšuje. Definicija dodane vrednosti, prihodki zmanjšani za odhodke materiala in storitev, sama po sebi napotuje na vire dodane vrednosti. Ob primernem obsegu prodaje, ki je lahko dosežena s količino in/ali primerno ceno produktov, do katere pa lahko pridemo zgolj z njihovo stalno izboljšavo in spremembo, je potrebno zagotoviti še konkurenčne cene pri nakupu materiala in storitev. Formula izgleda enostavno. A v njej je toliko različnih zgodb, kolikor je podjetij. Na doseženo dodano vrednost višina plač zaposlenih, seveda kot knjigovodska kategorija, ne vpliva, saj nastopa na strani njene porabe tako kot davki, dividende ali zadržani dobički.

Tudi za vaš proizvodni program je značilno, da ste razvojno prisluhnili možnostim za širšo uporabo kartona kot embalažnega materiala z novo naložbo v proizvodnjo premaznega kartona. Ste s proizvodom pravočasno stopili na trg in kaj pomeni v prodajnem deležu? In koliko je okoljsko primeren?

Lahko rečem, da smo z vsemi investicijami, ne samo s prenovo večjega kartonskega stroja, kar pravočasni in to nam omogoča stalno prenovo in zamenjavo produktov. Hiter pogled na zadnjih pet let pove, da smo uvedli tretjino novih produktov in se istočasno razvojno oprli na tiste, ki so dajali višje dodane vrednosti. Če smo torej v letu 2012 z 232.000 tonami letne proizvodnje ustvarili 121 mio € prihodkov, smo bili v letu 2015 z 240.000 tonami že na 151 mio € …

Premazni kartoni so tudi nedvomno med okoljsko najprimernejšimi pakirnimi materiali. Lahko se odlično in z nizkimi energetskimi vložki reciklirajo. Premaz pa sestavlja v večinskem deležu kalcijev karbonat oz. poenostavljeno kamen, ki ga je v naravi v izobilju in je povsem neškodljiv. Tudi sicer se od nevlakninskih materialov v papirništvu ta material uporablja v cca 60 % deležu.

Svetovna proizvodnja kartona narašča. Katere industrije po njem najbolj povprašujejo in kateri trgi so najbolj živahni? Že nekaj časa je karton med embalažnimi materiali tudi za pijače, mleko, za tekočine, čeprav so bili ob tem dvomi. Kje se kaže v prihodnje največ možnosti za uporabo kartona? Lahko postane karton najbolj iskan embalažni material?

Tako je, naraščata svetovna in evropska proizvodnja kartona. Če se omejimo na Evropo in premazne kartone, potem vidimo, da v zadnjih petnajstih letih kartoni, ki so izdelani na osnovi reciklaže, stagnirajo na količini 3,5 mio ton, sveže vlakninski kartoni pa imajo v tem obdobju 2 % povprečno letno rast. Pomembno za vsakega igralca na trgu je, da je del trga, ki ima rast. Sektorsko so najmočnejši povpraševalci prehrambna industrija in farmacija.

Zakaj?

Ne naključno. Poleg oblikovne stabilnosti in nosilnosti je še sporočilnost tista lastnost premaznih kartonov, ki navduši prodajnike in marketinške delavce pa tudi kupce. Po zadnjih raziskavah je namreč opaznost izdelka na prodajni polici, ki je izdelan v lični kartonski embalaži, kar nekajkrat večja, kot če je v plastični embalaži. Povpraševanje po kartonu, tej večplastni konstrukciji iz mehanskih in celuloznih vlaknin gramature med 145 in 600 gramov, dolgoročno stabilno raste. V takem okolju za tistega, ki zna in hoče, ne bi smelo biti težav.

A zato so potrebne inovacije, izboljšave, razvoj. Koliko spremljate razvojne in inovativne dosežke velikih proizvajalcev kartonske embalaže, ki z detajli želijo doseči boljšo uporabnost in privlačno kartonsko embalažo, na primer z vgradnjo značke za RFID, s temperaturnimi senzorji v pametni embalaži ipd. Potem embalaža z ustnikom, napredna embalaža za ribe in sadje, prilagodljiva embalaža brightbox itd., o tem je na primer govoril argentinski Slovenec Herman Zupan v enem izmed intervjujev, je pa drugi največji igralec v kartonski industriji v južni Ameriki.

Dosežke na tem področju seveda spremljamo. V nekaterih, za katere ocenjujemo, da imajo večji tržni potencial, kot na primer pakiranje vin in sokov v kartonski škatli, tudi aktivno sodelujemo. Smo pa realni in osredotočeni na to, kar lahko učinkovito, dobičkonosno in z obstoječimi sredstvi predstavimo trgu. Brightbox je tipičen odgovor na trenutne in bodoče potrebe potrošnika v informacijski dobi. Ti produkti sodijo bolj v domeno start upov kot pa klasičnih papirnic, ki večino denarja zaslužijo s proizvodnjo tako imenovanih commodity produktov. Gospoda Zupana in njegovo družino poznam in zelo cenim. Ogledal sem si tudi njihove proizvodne enote v Argentini, ki so bile v odlični tehnološki kondiciji in zelo učinkovite. Verjamem, da je z vstopom tretje generacije članov družine nastalo v korporaciji dovolj hraniva za uspešen razvoj in trženje produktov, kot je brightbox.

Je zdaj na trgu večja konjunktura za valoviti ali premazni karton?

Valoviti karton, ki se ga v Evropi proizvede štirikrat več kot premaznega kartona, torej okrog 27 mio ton letno, ima v zadnjih letih močnejšo rast, saj ta znaša okrog 3 % letno. To pa je že rast, ki je enakovredna dvema novima modernima strojema. Toliko se jih na leto seveda ne zgradi na novo, se pa kar nekaj enot iz proizvodnje časopisnega in drugih grafičnih papirjev predela za proizvodnjo valovitega kartona.

Če primerjate poslovno okolje kartonskih podjetij v Sloveniji in podobno v tujini, kdo je lahko bolj zadovoljen in zakaj? Kako je z okoljskimi dajatvami in ceno energentov?

V tem primeru moram primerjati naše podjetje s tujimi. Predvsem s tistimi z nemško govorečega področja, ki nam je blizu in s katerim se radi primerjamo. Osebno sicer menim, da te primerjave nimajo posebne koristi oz. smisla, saj se kljub dostikrat veliki različnosti spremembe na normativnem makro področju ne zgodijo. Poglejmo samo priporočila, ki nam jih redno dajejo organizacije, kot je OECD, ki so že nekaj let precej podobna, če ne povsem enaka. Predstavnike vljudno poslušamo, priporočila sprejmemo. In jih vtaknemo v predal. Saj je na koncu koncev vedno legitimna pragmatična ocena, zakaj bi nekaj spreminjali, kar ima večinski družbeni konsenz, omogoča trenutno visoko rast, pa še nevarnosti, da bi predlagatelj zaradi tega izgubil volitve, ni. Na podjetniških nivojih pa imajo pri poslovanju v EU bistveno večji vpliv produkt, organiziranost, inovativnost, prodornost, naložbe. To so elementi, ki tvorijo poslovni (ne)uspeh in so, roko na srce, bolj neodvisni od poslovnih okolij v posameznih državah, kot smo dostikrat pripravljeni priznati. Ko primerjamo posamezne stroškovne sklope, kot so na primer okoljske dajatve na električno energijo, smo pri enem delu dajatev višji kot v Nemčiji. Če pa primerjamo vse dajatve, vključno z omrežninami, za katere je osnova kupljena energija, pa je ta strošek v podobni papirnici, kot je naša, v Nemčiji vsaj 50% višji, kot je pri nas.

Koliko ste v zadnjih letih vložili v okolje, kje ste bili najbolj zeleni in na katero okoljsko naložbo se pripravljate?

Pred letom in pol smo zaključili naložbo v razširitev in posodobitev biološke čistilne naprave v vrednosti 3 mio €, ki daje odlične rezultate. Letos pa smo namenili 0,5 mio € za zmanjšanje hrupa in skladiščenje kemikalij. Trenutno pripravljamo dodatne ukrepe na področju požarnega varovanja ter zmanjševanja porabe tehnološke vode.

V osnutku novega zakona o varstvu okolja je obširen del namenjen trgovanju s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Kako zmanjšujete emisije in kakšna je vaša ocena trgovine z emisijskimi kuponi?

Pri tako imenovani tretji trgovalni shemi z CO2 v EU za obdobje 2013 – 2020, ko je bila izpostavljena energetska (ne)učinkovitost znotraj sektorjev, smo bili v 10 % pri najmanjši specifični porabi na tono proizvoda. To pomeni, da smo na evropskem nivoju izkazovali odlične rezultate, ki jih z vsako leto še izboljšujemo. Trgovina z emisijskimi kuponi bo zaživela, ko (če) bo ogljik dobil ceno. Ta cena bi se morala iz sedanjih 8 €/to na CO2 dvigniti na 40 – 50 €/to. To pa bi se zgodilo, če se umakne iz trgovanja znatnejša količina kuponov, kar je seveda v rokah Bruslja oziroma članic. Menim, da tu ne bo prišlo do večjih premikov, saj bi šlo za občutno poslabšanje neposredne konkurenčne pozicije evropskih energetsko intenzivnih panog v primerjavi z državami BRIC in ZDA.

Digitalizacija poslovnih procesov je nov izziv za gospodarstvo, za celotno družbo. Kje ste z digitalizacijo v vašem podjetju?

Na nivoju koncerna Mayr – Melnhof imamo odprt široko zastavljen načrt in intenzivno delamo. Omogočal bo hitro, neposredno komunikacijo v prvi vrsti z našimi kupci, lahko seveda samo z uporabo modernih tehnologij in v času 24/7. Računamo, da bomo konec prihodnjega leta pričeli z uvajanjem. Drugi par kovanca pa so seveda postopki in projekti, ki jih ubiramo pri udejanjanju agende Industrija 4.0. Tudi tu pripravljamo proizvodne procese do te mere, da bodo lahko učinkovito in pametno povezljivi. Ta proces je bistveno dražji, daljši in kompleksnejši od prvega in bo dal prve otipljive rezultate čez pet in več let.

Če analizirate razvoj firme pod vašim menedžerskim vodstvom, pri katerih mejnikih bi se ustavili? Predvsem pri naložbah?

Da in ne. Vsekakor so stalne, uspešno izvedene in na trgu udejanjene naložbe bistvene za dolgoročni poslovni uspeh sleherne papirnice, seveda tudi naše. Vrednost vseh naložb na Količevem je v zadnjih 19-tih letih, to je v času, ko je naš lastnik avstrijski koncern Mayr – Melnhof, znašala 160 mio €, v zadnjih petih letih polovico tega zneska. Seveda vseh teh naložb ne bi bilo, če ne bi dosegali ustreznega denarnega toka in posledično rentabilnosti. Bi pa kot najpomembnejši dosežek v mojem 22-letnem obdobju vodenja papirnice izpostavil dejstvo, da manjši in starejši kartonski stroj od dveh, ki sta v obratovanju, še vedno dela in je v vse boljši kondiciji, saj prevzema kar nekaj novih produktov. Ne gre namreč pozabiti, da sem se že daljnega leta 1996 soočil z zahtevo takratnih lastnikov, da se stroj izloči iz papirnice in število zaposlenih zmanjša za 60 in več delavcev. Da, to je in ostaja moj največji dosežek na Količevem.

In kakšna bo letošnja bilanca?

Poslovanje je letos stabilno. Finančni rezultat bo, če ne bo prišlo do neugodnih sprememb, vsaj na ravni lanskega.