Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Kako do manjše porabe lahkih plastičnih vrečk, ni lahko vprašanje - EOL 118

Anketa | Urška Košenina, Jože Volfand|
 
Kako zmanjšati porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk? To ni edina tema, ki jo problematizira osnutek uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, je pa vzbudila precej pozornosti. Kajti pri siceršnji preveliki uporabi plastičnih nosilnih vrečk, kar seveda vpliva na okolje, so najbolj na udaru tiste z debelino stene manj kot 50 mikronov. To so lahke plastične vrečke, ki se redkeje ponovno uporabijo in se hitreje znajdejo med odpadki. Avtorji slovenskega predpisa pravijo, da »pogosto smetijo okolje«. Zato naj bi članice EU sprejele ukrepe za zmanjšanje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, da bo manj smetenja, da bi potrošniki spremenili svoje ravnanje in vedenjske vzorce in spodbujali preprečevanje odpadkov.
 

Okoljski cilj je določen. Letno porabo lahkih plastičnih vrečk bi morali zmanjšati do konca leta 2019 – manj kot 90 vrečk na osebo. Do 31. decembra 2025 pa celo do 40 lahkih plastičnih vrečk na osebo. Kako cilj doseči? Uredba daje več možnosti. Z ekonomskimi sredstvi, kot so oblikovanje cen, davkov, dajatve, ali pa s tržnimi omejitvami, kot so prepovedi. Podobno naj bi veljalo tudi za ostale plastične vrečke. Med drugim ne sme biti prodajna cena vrečke nižja od nabavne ne glede na debelino stene vrečke.

Vendar pa se novosti in ukrepi novega embalažnega predpisa ne nanašajo na plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov. Gre za zelo lahke plastične vrečke za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana. Na primer sadje, zelenjava, tudi sveži mesni izdelki, saj potrošnik v maloprodaji sam izbira ponujene izdelke. O vsebini in posledicah predpisa, ki nalaga nove obveznosti tudi proizvajalcem in pridobiteljem plastičnih nosilnih vrečk, med drugim gre za spremembe sporočanja podatkov o dajanju plastičnih vrečk v promet, smo povprašali gospodarske družbe in stroko. Slovenija z novim embalažnim predpisom oziroma s spremembami Uredbe izpolnjuje rok za prenos evropske Direktive 2015/720/EU, kar bi sicer morala storiti do 27. novembra 2016. Ta Direktiva se deloma prenaša v slovenski pravni red tudi s spremembo Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaženje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. V anketi sodelujejo: Hofer d.o.o., Lidl Slovenija, Mercator d.d., Makoter d.o.o., Piskar d.o.o., Prima plast d.o.o. in Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja.

Vprašanja so bila naslednja:

  1. Nova uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo želi zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk z debelino stene manj kot 50 mikronov. Določena je letna raven potrošnje na osebo. Osnutek Uredbe napoveduje, da se lahko sprejmejo ukrepi za zmanjšanje potrošnje vseh plastičnih nosilnih vrečk, spreminja pa se tudi uredba o okoljski dajatvi. Kako bodo predlagane novosti pri uporabi lahkih plastičnih vrečk vplivale na vaše poslovanje, kako bi dopolnili regulativo in ali so realni cilji glede znižanja porabe vrečk na osebo?
  2. Hkrati se sočasno spreminja Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odpadne embalaže glede podatkov, ki jih bodo morali dodatno sporočati proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk. Pri tem poročanju oziroma evidentiranju potrošnje pa niso izvzete lahke plastične vrečke z debelino manj kot 15 mikronov in bodo morali distributerji o porabi poročati ministrstvu. Kako boste lahko zagotovili evidentiranje porabe plastičnih vrečk, tako da bo poročanje realno? Ali lahko navedete, kako je s porabo lahkih plastičnih vrečk v zadnjih treh letih?
  3. Zakonodajalec ugotavlja, da so trgovci že doslej samoiniciativno izvedli več akcij ozaveščanja glede uporabe plastičnih vrečk in močnejših materialov za večkratno uporabo. Uradne statistike sicer ni, vendar MOP ocenjuje, da se je poraba plastičnih nosilnih vrečk v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšala. Kaj kaže realna praksa in kako ocenjujete ravnanja potrošnikov, je ozaveščenost večja?
  4. Z novim predlogom se spreminja tudi Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo tako, da se bodo vse osebe, ki dajejo embalažo v promet, morale vpisati v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet, torej tudi tisti, ki dajo letno v promet manj kot 15 t embalaže in so bili doslej izvzeti. Kaj menite o tej novosti?

Kupci pridejo v trgovino že z vrečkami

Hofer d.o.o., Oddelek za odnose z javnostmi

Podjetje Hofer deluje trajnostno naravnano in družbeno odgovorno. V okviru iniciative Danes za jutri si tako vsak dan prizadevamo ponujati najvišjo kakovost izdelkov, a hkrati skrbeti za svetlo prihodnost našega planeta. Skladno s tem prevzemamo odgovornost in že vrsto let pristopamo k procesom, ki vplivajo na naše kupce, partnerje, sodelavce, okolje in družbo. Zavedamo se tudi vpliva področja porabe in proizvodnje plastičnih vrečk, zato našim kupcem nudimo možnost izbire reciklirane vrečke in vrečke za večkratno uporabo. Opažamo, da kupci s seboj pogosto prinesejo svoje vrečke ali košare za večkratno uporabo. Uporabijo pa se tudi prazne kartonske embalaže z naših pakirnih polic, ki jo sicer v poslovalnici ob koncu dneva primerno uničimo. Za prodajo vsakega izdelka v naših poslovalnicah (tudi vrečko) stojijo trajnostna načela našega podjetja. Tako skladno z našimi vrednotami pozdravljamo spremembe v osnutku Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Z morebitnimi sprejetimi spremembami pa bomo zagotovili tudi vse mehanizme, ki bodo podpirali premik na področju embalaže in odpadne embalaže.

Že zdaj ponujamo vrečke iz različnih materialov

Lidl Slovenija, Oddelek za odnose z javnostmi

V Lidlu Slovenija že sedaj ponujamo – z izjemo vrečk pri sadju in zelenjavi – kupcem vrečke, ki so plačljive. Prav tako v našem sortimentu ponujamo vrečke, ki so izdelane iz papirja in so celo uporabne za kompostiranje, plastične vrečke pa so proizvedene iz recikliranega materiala. Prav tako v naši ponudbi že zdaj najdete trajne vrečke za večkratno uporabo. Na samo poslovanje sprememba uredbe, ki jo omenjate, tako ne bo vplivala. Se pa tudi sami zavedamo problema plastičnih vrečk in kupce spodbujamo, da vrečke uporabijo večkrat. Kot doslej bomo spoštovali vse zakonske predpise, torej tudi morebitne spremembe, ki se bodo nanašale na nas.

Nova uredba prinaša stroške, del je praktično neizvedljiv

Lucija Kavkler
Lucija Kavkler

Lucija Kavkler, vodja službe za varstvo okolja, Poslovni sistem Mercator d.d.

  1. Predlagane novosti Osnutka uredbe bi na poslovanje Mercatorja vplivale s prepovedjo dajanja brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk kupcem, s potrebo po nameščanju cenikov za zelo lahke plastične nosilne vrečke na več lokacijah na prodajnem mestu, z zahtevo za zagotavljanje podatkov glede števila plastičnih vrečk na računih ter vodenje evidenc in poročanje, z zahtevo za ozaveščanje kupcev, itd. Zagotavljanje podatkov glede števila ''zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'' ter vodenje evidenc in poročanje pomeni za podjetje dodaten in visok strošek, ker bo potrebno zagotoviti oz. nadgraditi IT podporo za beleženje, zbiranje, vodenje in obdelavo teh podatkov (IT programi, ki se uporabljajo za beleženje plastičnih vrečk danih v promet, za beleženje prodaje plačljivih ''zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'', za poročanje na FURS, …) in dodatno obremeniti kadrovske vire (kot npr. blagajničarke) z nadzorom in beleženjem ''brezplačnih'' zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk in ''zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'' (to je na navadnih blagajnah težko izvedljivo, na hitrih blagajnah pa praktično neizvedljivo, saj mora blagajničarka nadzirati večje število blagajn istočasno) in administrativne delavce (zbiranje, vodenje in obdelava podatkov, ki so potrebni za dodatno poročanje vladnim inštitucijam). Naše predloge sprememb Osnutka uredbe, predvsem predlog kompromisa glede zahteve po zagotavljanju podatkov o številu plastičnih vrečk na računih ter vodenju evidenc in poročanju smo prek Trgovinske zbornice Slovenije posredovali Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Glede na dejstvo, da v Sloveniji ni vzpostavljene evidence o številu porabljenih lahkih plastičnih nosilnih vrečk/prebivalca, žal ne moremo komentirati realnosti ciljev glede znižanja porabe vrečk.
  2. Evidenco plačljivih lahkih plastičnih nosilnih vrečk vodimo že zdaj, vzpostavitev realne evidence ''zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'' pa je, kot smo navedli že v odgovoru na vaše 1. vprašanje, po našem mnenju praktično neizvedljiva. V Mercatorju je v zadnjem času porasla prodaja velikih trajnih vrečk z dolgo življenjsko dobo in to kar za 20 %, kar kaže na večjo ozaveščenost naših kupcev.
  3. V Mercatorju pa smo že leta 2008 prvi med domačimi trgovci z veliko akcijo Okolju prijazen sosed podarili trajnejšo nakupovalno vrečko vsakemu gospodinjstvu v Sloveniji. Ob tem smo kupce spodbujali, naj se obnašajo čim bolj trajnostno. Od takrat se ozaveščenost o uporabi plastičnih vrečk pri nas začela pomembno naraščati. V Mercatorju smo nato tudi močno povečali delež vrečk iz reciklirane plastike, uvedli kartonske zaboje, spodbujali kupce k uporabi lastnih vrečk, zagotovili, da so ločevalne vrečke na voljo le na blagajni pod nadzorom blagajničarke, za tik tak blagajne smo uvedli možnost lastne vrečke, ponudili plačljive zložljive nosilne vrečke z dolgo življenjsko dobo, ki so majhne in praktične, da jih kupci lahko vedno nosijo s seboj, ipd. Kljub temu, da uradne evidence o številu porabljenih lahkih plastičnih nosilnih vrečk/prebivalca ni, se ocenjuje, da se je potrošnja plastičnih nosilnih vrečk v Sloveniji v preteklih letih zmanjšala in ne ustreza navedbam o porabi plastičnih nosilnih vrečk, kot jo ocenjuje Evropska komisija.
  4. V Mercatorju presegamo mejno količino 15 ton embalaže dane v promet, kar pomeni, da moramo že danes izpolnjevati obveznosti iz obstoječe Uredbe in jih bomo morali tudi skladno z novim Osnutkom uredbe, če bo sprejet.

Proizvodnjo lahkih plastičnih vrečk bodo zmanjšali

Milica Makoter
Milica Makoter

Milica Makoter, direktorica, MAKOTER d.o.o.

1. Glede seznanjenja z novostmi in spremembami Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo že par let sestankujemo s člani GZS-ZKI Sekcije za plastiko in gumo ter z Ministrstvom za okolja in prostor. Podali smo različna stališča do predloga direktive o spremembi Direktive 94/62/ES. Bili smo mnenja, da je treba ravnanje s plastičnimi vrečkami obravnavati v okviru sistema ravnanja z embalažo in ne izpostavljati posebej tovrstne embalaže. Nekako že čutimo, da bomo v prihodnje zmanjšali proizvodnjo plastičnih lahkih nosilnih vrečk. Verjetno bomo primorani ukiniti določena delovna mesta in jih prerazporediti na druga. Razmišljamo tudi že o preusmeritvi oz. v povečanje proizvodnih zmogljivostih pri sedanjih kupcih in tudi o investiranju za ta namen. Menimo, da so realni cilji glede znižanja porabe vrečk na osebo pod 90 do leta 2019. Kolikor vemo, bodo cilji lahko doseženi.

2. Evidentiranje porabe plastičnih nosilnih vrečk za nas ne predstavlja problema. Že sedaj plačujemo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odpadne embalaže, saj imamo evidentirano porabo plastičnih vrečk, ki so dane na trg v Republiki Sloveniji. V zadnjih treh letih čutimo zmanjšanje proizvodnje lahkih plastičnih vrečk, kar smo tudi pričakovali.

3. Z realno prakso nismo seznanjeni. Na zadnjem sestanku z GZS in s proizvajalci plastičnih vrečk v okviru sekcije za plastiko in gumo smo med drugim predlagali, da naj nas Ministrstvo za okolje in prostor v izvajanje kampanje za ozaveščanje vključi kot proizvajalce preko GZS- Združenja kemijske industrije oz. naj nas o kampanjah vsaj obvešča. Prav tako smo mnenja, da kampanja ne sme biti pristranska do plastične embalaže. Prikazati mora vplive vseh tipov embalaže in potrošnike informirati o pomenu recikliranja in o večkratni uporabi. Plastična vrečka okoljsko ni problematična, če se jo po uporabi zbere in reciklira. V Sloveniji imamo sistem ločenega zbiranja in deluje. Pri tem je ključno pravilno ravnanje uporabnika, ki se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih močno izboljšalo. Kljub temu je nujno stalno ozaveščanje prebivalstva in še posebej mladih glede pravilnega ravnanja z odpadki nasploh.

4. Naše podjetje je že vpisano v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet. Za naše podjetje ta novost ne predstavlja spremembe.

Uporabo nosilnih biorazgradljivih vrečk naj država uzakoni

Romana Piskar, prokuristka, Piskar d.o.o.

1. Pri nas je proizvodnja minimalna in se še zmanjšuje, ukinja.

2. Poročanje oz. evidenca porabe PE vrečk pri nas ne predstavlja nikakršne težave. Če bo v prihodnje potrebno poročanje, bomo to storili.

3. Pri uporabi biorazgradljivih vrečk za odpadke je ozaveščenost kar visoka, saj se uporaba teh vrečk veča. Vendar na žalost tega dejstva ne moremo potrditi za uporabo nosilnih biorazgradljivih vrečk. Dokler ne bo zakonsko urejena uporaba teh vrečk, bo njihova uporaba majhna.

4. Naše podjetje je že v shemi.

Proizvodnja lahkih vrečk se je zelo znižala

Darja Pišek, kontrola izdelkov, Prima plast d.o.o.

Zaradi predlaganih novosti o zakonskem znižanju uporabe lahkih plastičnih vrečk v našem podjetju pri poslovanju ne bo bistvenih sprememb. Proizvodnja vrečk z debelino 40 – 50 mikronov se je pri nas v zadnjih desetih/petnajstih letih močno znižala.

Glede ciljev za znižanje uporabe lahkih vrečk dvomim, ali bomo v tako kratkem času dosegli tako nizko število uporabe vrečk na osebo. V našem asortimaju nimamo lahkih nosilnih vrečk z debelino pod 15 mikronov. Ljudje so ozaveščeni glede uporabe in porabe plastičnih vrečk, vendar menim, da bi bilo potrebno v praksi storiti še nekaj in mnogo več, če želimo doseči opredeljene cilje. Menim, da je ozaveščenost dobra v teoriji, v praksi pa je to mnogokrat precej težje opaziti.

Cilji za manjšo porabo vrečk so dosegljivi

dr. Gašper Gantar
dr. Gašper Gantar

Doc. dr. Gašper Gantar, direktor, Visoka šola za varstvo okolja Velenje

V Sloveniji zaenkrat podatkov o potrošnji plastičnih vrečk ne zbiramo. Ocenjuje se, da povprečen Slovenec trenutno porabi okoli 150 plastičnih vrečk na leto in da jih več kot polovico zavrže med mešane komunalne odpadke. Da bi dolgoročno bistveno zmanjšali porabo lahkih plastičnih vrečk (z debelino stene manj kot 50 mikronov), se je problema potrebno lotiti celovito. Potrošnike je potrebno ozaveščati, da je njihova odgovornost zavrniti, česar ne potrebujejo. Dokler ne spremenimo vedenjskih vzorcev kupcev, se mi predlagani ekonomski ukrepi (oblikovanje prodajne cene, ki ne sme biti nižja od nabavne, davkov in dajatev) zdijo smiselni. Že minimalni strošek lahkih nakupovalnih vrečk namesto brezplačnih vrečk npr. na blagajnah, ki jih nekateri kupci jemljejo v pretiranih količinah, bi zmanjšal njihovo porabo. Če želimo zmanjšati količino odpadkov v gospodinjstvih, so prav lahke plastične vrečke tisti izdelek, ki se jim v večini primerov lahko takoj odpovemo brez omembe vrednega truda ali stroškov.

Poleg trajnih nosilnih vrečk, ki so se že dobro uveljavile (tudi po zaslugi samoiniciativnih akcij večjih trgovcev za ozaveščanje kupcev), lahko po nakupih vzamemo še bombažno ali laneno vrečko za kruh, plastično ali stekleno posodo za ribe, meso in delikatesne izdelke, rabljene vrečke za sadje in zelenjavo itd. ter izdelke v trgovinah ali na tržnicah naložimo vanje.

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je na ta način možno zmanjšati porabo lahkih plastičnih vrečk za več kot polovico. Enako velja za uporabo zelo lahkih plastičnih vrečk (z debelino stene manj kot 15 mikronov), ki so namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana. Te so izvzete iz vseh navedenih ukrepov, saj so namenjene »zagotavljanju uveljavljanja načela varne hrane«. Vprašati pa se moramo, ali bi sadju in zelenjavi res škodilo, če bi pot od nakupovalne police ali stojnice na tržnici do doma preživela v vrečki za ponovno uporabo? Tisti, bolj zavzeti privrženci gibanja za življenje brez odpadkov (Zero waste), ki so se pripravljeni kakšnemu izdelku tudi odpovedati in kupovati v trgovinah, ki prodajajo izdelke in pridelke brez embalaže, se lahko vsem plastičnim vrečkam skoraj povsem odpovedo. Menim, da je zastavljeni okoljski cilj glede potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk - 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2019 - dosegljiv. Seveda ga je potrebno doseči na način, ki ne bo povečal porabe drugih vrst embalaže za enkratno uporabo. LCA izračuni okoljskih vplivov namreč kažejo, da druga vrsta embalaže, npr. papirnate vrečke z enakim volumnom in nosilnostjo, v svojem celotnem življenjskem ciklu niso do okolja nič manj prijazne.