Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Aktualna številka - Uvodnik

Ta podnebni dan enkrat letno z vlado v parlamentu

Joze-Volfand

Cankarjev Martin Kačur je izrekel zvenljiv stavek: Ne rečem nič: kraj je lep, da bi le ljudi ne bilo … Morda bi danes življenjepis idealista zvenel še bolj molovsko kot pred 115. leti. Ali pač ne.

* * *

Jurij Stritih, soavtor scenarijev, kako v Sloveniji omejiti izpuste v prihodnjem desetletju, »srčno upa«, da bodo snovalci Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta upoštevali njihov scenarij za OVE. Tudi pri gradnji hidroelektrarn. Navaja, da bi, če uničimo celotno Muro in Srednjo Savo, nove hidroelektrarne prispevale le 6 % dodatne električne energije. Z uvajanjem TEK in nameščanjem sončnih panelov bi dosegli več ekonomsko in okoljsko.

Kaj porečeta stroka in kaj energetski sektor? Tudi Marko Maver, državni sekretar na okoljskem ministrstvu, je nedvoumen o ciljih pri zmanjšanju TGP. Slovenija ne more pristati na neambicioznost. Čeprav se ve za razlike v stališčih med posameznimi ministrstvi. Ne le pri splošnih ciljih, tudi pri konkretnih naložbah. Pri hidroelektrarnah. Zgodba o Muri se razpleta že v visokih tonih. A Marko Maver sporoča, da je koalicijski sporazum zelo jasen in da doslej še noben predlog za HE na območju Natura 2000 ni upošteval habitatne direktive. Zato se pogovori o gradnji HE sploh ne morejo začeti, pravi.

Pred dnevi pa je MOP v vladno proceduro ponudil okvir dolgoročne podnebne politike Slovenije do leta 2050. Kakšen bo temeljni strateški razvojni dokument po vseh usklajevanjih različnih javnih in prikritih interesov, ne bo razkril niti predlagani podnebni zakon. A nič več ne bo mogoče ponujati samo cvetk, ne pa plodov, ko se bo tehtal ekološki dolg Slovenije in postopno zmanjševanje izpustov TGP. Nastaja drugačen preplet odnosov in odgovornosti v razumevanju trajnostnega razvoja zelene Slovenije. Nasploh in konkretno. Manevrski prostor za ovinke bo tanek.

Ministrstvo za infrastrukturo je poslalo v Bruselj neusklajen osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Je odprt zvezek za dopolnitve. Razprava ne bo v rokavicah. Tudi zato, ker je MOP predlagal, da naj za izvedbo dolgoročne podnebne strategije skrbi posebna vladna projektna skupina. V njej naj bi se usklajevali državni sekretarji. Zakaj? Da bi podnebne cilje vgradili v vse relevantne vladne politike. To Slovenija potrebuje.

A samo vladne? To ne bo več dovolj. Zakaj ne?

Na Svetovnem gradbenem forumu so sprejeli Ljubljansko izjavo o odpornosti stavb in infrastrukture 2019. Gradbeništvu in gradbenemu inženirstvu so priporočili, s kakšno čisto energijo v stavbe, kako z digitalizacijo v stavbe in proizvode, kako s tveganji za naravne nesreče, kako k zmanjšanju vpliva klimatskih sprememb … Na 5. strateški konferenci elektrodistribucije Slovenije je mag. Boris Sovič nakazal nosilno vlogo elektrodistribucije pri prehodu v slovensko nizkoogljično družbo. Gorenjska je že kot prva predstavila svoj trajnostni energetsko-podnebni načrt. Slovenski trgovci so sprejeli pobudo Ministrstva za okolje in prostor. Pripravljajo kodeks za zmanjšanje prodaje plastičnih nosilnih vrečk pri blagajnah na maloprodajnih mestih. Na ljubljanski tržnici so postavili vrečkomat, iz katerega si kupci lahko brezplačno vzamejo biorazgradljivo vrečko ...

To je že, gre za dogodke zadnjih nekaj dni, politična, podjetniška in razvojna realnost Slovenije. Ali že nastajamo agilna družba za prebojne uspehe v trajnostni rasti? In kje so še centri moči, ki jih trajnost predvsem bolj tišči v prsih in še niso povsem prepričani, da ne morejo več samo jemati? Vemo, komu.

Na kratko. Vsak dan težje bo v Sloveniji sprejeti strateške in nestrateške razvojne, naložbene odločitve, če panoge, stroka, politika, nevladne organizacije in občine ne bodo pravočasno usklajevali interesov pri posegih v okolje.

MOP predlaga posebni podnebni dan enkrat letno. Takrat bi se državnemu zboru na parlamentarnem zasedanju pridružila celotna vlada. Podnebni okvir bo s tem dobil nacionalni mandat. Glasujem za. In dodajam. Takrat naj v parlamentu sedijo še vodstva GZS, Obrtno-podjetniške zbornice, vseh SRIPO-ov, predsedniki uprav cveta slovenskega gospodarstva, zlasti pa nosilci v prometu, energetiki, kmetijstvu, turizmu in industriji. To bo agilen pristop Slovenije k podnebnim spremembam in umnemu razvoju države. In nihče naj ne pride s povešeno glavo.

Preberite uvodnik dr. Darje Picige v Podnebnem dosjeju.

Jože Volfand,
glavni urednik

Številko EOL 139 lahko prelistate tukaj.