Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Aktualna številka - Uvodnik

EDISON ni Edison, sta si pa v sorodstvu

Joze-VolfandSlovenija bo (bi lahko postala) evropski laboratorij za rešitve zelene mobilnosti. Tako je prepričan dr. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie, v intervjuju v reviji EOL. Že nekajkrat je javno postavil Slovenijo v panteon zelene mobilnosti v Evropi, pri čemer je konkretiziral trajnostno evolucijsko strategijo s primerom avtomobilske industrije, ki se spreminja v industrijo drugačne mobilnosti – z elektrifikacijo prometa. Prevedeno v prometno politiko države to ne pomeni le razvitejše infrastrukture za polnjenje električnih avtomobilov, pač pa tudi vožnjo z električnimi avtomobili, avtobusi in zračnimi vozili, spodbude za nakup in še marsikaj. Slovenija, tako se zdi, prehiteva Bruselj. Pred dnevi je Evropska komisija ponudila mobilnostni paket, katera tehnološka pravila bodo določala proizvodnjo avtomobilov v prihodnjih letih in koliko bo promet zmanjšal izpuste toplogrednih plinov. Evropska komisija postavlja barikade predvsem za manj CO2. Na cestah naj torej vozi več avtov z nižjimi izpusti, kar bi evropski prometni ekosistem obleklo v bolj zeleno obleko.

Evropa, ne glede na to, koliko bo avtomobilska industrija uspela olajšati zahteve novega mobilnostnega paketa, se je torej odločila za postopno ozelenitev prometa. Najprej za cilje pri izpustih, za izboljšave motorjev z notranjim izgorevanjem, z inovacijami dizelskih tehnologij, ki so sedaj izkoriščene okrog 40 % in na široko odpirajo vrata razvojnikom in raziskovalcem. Hkrati bo zorela elektrifikacija prometa. A vrveža električnih osebnih avtomobilov in avtobusov na cestah še nekaj časa ne bo. EU ne bo določila ciljev o deležu električnih avtomobilov. Očitno je popustila Nemčiji, ki je že spoznala, da do leta 2020 ne bo mogla izpolniti napovedi in zaveze o milijonu električnih vozil na nemških cestah. Zeleni indeks Evropske komisije je nekoliko pobledel. Avtomobilski izpusti bodo še naprej preveč temnili ozračje. Kljub hudim podnebnim grožnjam. Elektrifikacija prometa po evropskih cestah je prepuščena različnim hitrostim nacionalnih prometnih politik, ki so lahko ambicioznejše.

Priložnost za Slovenijo torej.

Ne mislim le na papirologijo, na dokumente in vizije. A vsaj troje gradiv si zasluži pretres. Strategija razvoja Slovenije 2030 v poglavju o nizkoogljičnem krožnem gospodarstvu opozarja na našo zavezo iz podnebno-energetskega paketa. K zmanjševanju toplogrednih plinov v prometu bodo največ pridali novi koncepti mobilnosti in bolj zelen tranzitni promet. Osnutek Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 (posodobitev 2017) je dvignil prah med ljubitelji jeklenih konjičkov. S tem programom in strategijo za alternativna goriva bo Slovenija plesala drugačen prometni ples kot EU. Poskočnejši. No, Nacionalni program varstva okolja 2030 pa cilja še višje: Slovenija bo do leta 2030 med vodilnimi državami pri prehodu v nizkoogljično krožno gospodarstvo na globalni ravni. Torej izpuste zmanjšati za najmanj 40 % v primeri z letom 1990. Ali več? Sektorske politike se bodo že uskladile.

Že navedene vizije ali ambicije, diagnoze pa so, če postavimo na pranger predvsem promet, znane, upravičeno postavljajo slovensko prometno prakso pred ogledalo. Koliko so na mizah že spodbudne strategije urbane trajnostne mobilnosti in koliko je omrežje pripravljeno na alternativne energente? Odgovor stroke in poznavalcev električne mobilnosti je, da Slovenija premore izjemen potencial in globalne prebojne inovacije v zeleni mobilnosti.

Visoke tehnologije razogljičenja so na pohodu. Ali kot je pesnil Sofokles v Kralju Ojdipu – ni modrosti, ki je človek ne bi prekosil z modrostjo…

Slovenija kot potencialno središče zelene mobilnosti EU pa ponuja evropski projekt EDISON (Eco Driving Innovative Solutions & Networking). Koncept zelene Balkanike in zelene Adriatike s povezavo do Münchna. Če se vrnem k naslovu. Edison, ki se je rodil pred 170. leti, bi najbrž ploskal inovativnim očetom iz Idrije. Še posebej, če bo strateška konferenca o zeleni mobilnosti aprila prihodnje leto v Ljubljani prepričala 26 evropskih prometnih ministrov. A res je, EDISON odpira vrata Slovenije, da se predstavi kot referenčni primer zelene mobilnosti. Kajti zelena Balkanika ni več le na papirju. Elektrifikacija 2.400 km regionalne avtoceste se je že začela. In tudi prva demonstracija slovenskega električnega avtobusa je na celjskem sejmu potrdila možnosti domače proizvodnje.

A da nas ne bi navdušenje preveč zaneslo. Nove tehnologije spreminjajo naše življenje in njihovega vpliva na človeka še ne poznamo. Tudi stroka ugotavlja, da je na primer tehnologija brezžičnega polnjenja električnih avtomobilov v primerjavi s klasičnimi polnilnicami še neznanka. Tudi nanotehnologije so raziskovalcem zaiskrile oči. Zdaj, ko so že nekoliko bolj znani in merljivi vplivi na okolje, dokazni material zahteva odgovor, kakšen je etos, ki ga človeku prinašajo nove tehnologije. Simpatija za zeleno naj ne sega do neba, ostaja naj pri človeku.

Jože Volfand,
glavni urednik

Številko EOL 123 lahko prelistate tukaj.