Kako se kmetijstvo sooča s posledicami podnebnih sprememb?

Četrtek, 30. Januar 2020

govedoreja
Govedoreja je v Sloveniji v letu 2017 prispevala 66,9 % vseh emisij iz kmetijstva.

Ena najbolj prizadetih panog zaradi podnebnih sprememb je kmetijstvo. Bistveni prispevek k segrevanju ozračja pa ima tudi živinoreja, pravi Organizacija združenih narodov (OZN) za prehrano in kmetijstvo, ki ugotavlja, da je živinoreja odgovorna za približno 15 % vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov. Pred desetimi leti so v OZN v poročilu obseg toplogrednih plinov iz živinoreje količinsko primerjali z izpusti toplogrednih plinov iz prometa. Vendar Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije meni, da je ta primerjava pretirana, kadar govorimo o Sloveniji in Evropi: »V Sloveniji in Evropi so emisije iz kmetijstva štirikrat manjše od prometa, če govorimo o skupnem kmetijstvu. Če govorimo o sami živinoreji, pa je ta razkorak še večji.« Med največje onesnaževalce iz kmetijstva sicer spadajo Združene države Amerike, Kanada, Evropska unija, Brazilija, Argentina, Avstralija in Nova Zelandija.

Živinoreja v Sloveniji prispeva 6-7 % vseh izpustov. Celotno kmetijstvo s pridelavo prispeva 10 %, živinoreja predstavlja torej največji vir izpustov v kmetijstvu. Največji kmetijski vir emisij toplogrednih plinov v Sloveniji predstavlja govedoreja, ki je v letu 2017 prispevala 66,9 % vseh emisij iz kmetijstva. Glavni vir emisij pri tem je metan, ki se sprosti iz prebavil – pri slovenskem govedu to predstavlja 79 % vseh emisij. Kot rešitev te težave se zato velikokrat omenja spremenjeno prehrano pri govedu, s čimer bi se izpusti zmanjšali. Kot pravi Jože Verbič je eden od najuspešnejših ukrepov za zmanjšanje izpustov metana v zrak povečanje količine žit v obroku govedi, saj žita usmerijo vrenje v vampu in tako nastaja manj metana, poveča se tudi prireja mleka. Vendar pa kmetijska stroka ne podpira tega, da bi za prirejo mleka in mesa porabili veliko žit, temveč si želijo veliko pridelka s prehranjevanjem s travinjem. Pri krmi s travinjo pa so izpusti večji kot pri krmi z žiti. Dodaja, da so se po najnovejših podatkih izpusti toplogrednih plinov iz kmetijstva od leta 1986 do 2018 v Sloveniji sicer znižali za 11 % in ob tem poudarja: »S tem, da zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov, moramo ohraniti krajino, ki ima pomembno vlogo pri kroženju hranil v okolju. Težko je zmanjševati toplogredne pline in hkrati ohranjati travnate habitate, ker imamo pri pozni košnji, ki je potrebna, da se ohranijo vrste, krmo slabše kakovosti in se proizvaja več metana kot pri krmi na intenzivno gojenih, zgodaj košenih travnikih. Treba se je odločiti, katerim vsebinam dati prioriteto.«

Stanko Kapun iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota pa pravi, da so na segrevanje ozračja opozarjali že pred 30 leti, vendar država takrat za njihove besede ni imela posluha. Zaradi sprememb v okolju se spreminjajo tudi setveni meseci: »Če smo v preteklosti govorili, da smo spomladi setve opravili konec aprila, so se zdaj te zadeve premaknile za mesec nazaj, to tudi uvajamo v Pomurskem prostoru. V jesenskem času opažamo visoke temperature, imamo toplo jesen, po stari literaturi smo setve opravljali po 20. septembru, zdaj se bo to zamaknilo za mesec dni.« Zato so s progresivnim razmišljanjem prilagodili obdelovanje tal in pridelavo pridelkov zdajšnjim razmeram, pri čemer sta zelo pomembni ohranjanje tal in ukrepanje na področju povečevanja vsebnosti talne organske snovi. Oboje je pomemben dejavnik tudi za zmanjšanje ogljikovega dioksida v ozračju. Poleg tega svetujejo stalno pokritost tal z rastlinami – strniščnimi posevki, ki preprečujejo izpiranje hranil v podtalje in varujejo tla pred negativnimi vplivi. Stanko Kapun pravi, da bo treba uskladiti politiko, zakone, okoljske ukrepe, če bomo voljni ohranjati rodovitnost slovenskih kmetijskih površin. Predvsem je pomembno, da se zavzemamo za povečevanje humusa v tleh prav s setvami strniščnih zasevkov.

Vir: RTV SLO