Zdravje narave pospešeno peša, kaže najnovejše mednarodno poročilo o biotski raznovrstnosti

Četrtek, 09. Maj 2019

biodiverziteta
Zaradi nenehne želje po (gospodarski) rasti smo uničili preveč gozdov, rodovitne zemlje in voda, da bi lahko s temi praksami nemoteno nadaljevali brez hudih posledic za rastlinske in živalske vrste ter človeka. (Foto: www.shutterstock.com)

Poročilo Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), ki ga je tri leta sestavljalo 145 strokovnjakov iz 50 držav in prinaša najbolj temeljito sliko sprememb narave v zadnjih 50 letih, kaže, da zdravje narave peša najhitreje v zgodovini človeštva civilizacije, saj živalske in rastlinske vrste pospešeno izumirajo. Kot je povedala argentinska profesorica in soavtorica poročila Sandra Diaz, so biodiverziteta in prispevek narave človeštvu naša skupna dediščina in najpomembnejša podporna varnostna mreža naše civilizacije, vendar je ta mreža raztegnjena skoraj do točke preloma.

Poročilo temelji na sistematičnem pregledu okoli 15.000 znanstvenih in uradnih državnih virov, kot prvo poročilo te vrste pa upošteva tudi znanje staroselskih in lokalnih skupnosti za ohranitev, zaščito in trajnostno ravnanje z naravo. Ključno sporočilo poročila je, da smo zaradi nenehne želje po (gospodarski) rasti uničili preveč gozdov, rodovitne zemlje in voda, da bi lahko s temi praksami nemoteno nadaljevali brez hudih posledic za rastlinske in živalske vrste ter človeka. Zaradi uničenja obalnih habitatov in odsotnosti zaščitnih ukrepov je 100 do 300 milijonov prebivalcev izpostavljenih poplavam in hurikanom, 821 milijonov prebivalcev Azije in Afrike pa se sooča s prehransko negotovostjo. 40 % svetovne populacije nima dostopa do čiste in varne pitne vode.

Rastlinske in živalske vrste izumirajo nekaj deset- do nekaj stokrat hitreje, okoli milijonu od znanih osmih milijonov živalskih in rastlinskih vrst grozi izbris iz atlasa narave, številna naj bi izginila že čez nekaj desetletij. Ogroženih je več kot 40 % dvoživk, tretjina koral in več kot tretjina morskih sesalcev, okoli 10 % znanih vrst žuželk. Od 16. stoletja je izumrlo 680 vretenčarjev in okoli 9 % udomačenih vrst sesalcev, ki jih redimo za hrano, zaradi siromašenja genske pestrosti gojenih vrst pa je ogroženih nadaljnjih tisoč.

V poročilu je navedenih tudi pet glavnih gonil teh sprememb, ki so spreminjanje namembnosti zemljišč in morij, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Glavna posredna gonilna sila teh procesov pa so rast prebivalstva in povečanje potrošnje, tehnološke inovacije, ki so škodljive za okolje, ter upravljanje in odgovornost.

Z različnimi dejavnostmi smo pomembno preoblikovali tri četrtine kopenskih površin in okoli 66 % morskega okolja, za pridelavo poljščin in rejo živali pa se uporablja že več kot tretjina vsega kopnega, ki ni pod ledom, in skoraj tri četrtine sladkih voda. V primerjavi z letom 1970 se je vrednost kmetijske pridelave povečala za 300 %, sečnja lesa za 45 %, pridobivanje obnovljivih in neobnovljivih virov znaša okoli 60 milijard ton, kar je skoraj enkrat več kot leta 1980.

Zelo hitro se širi onesnaženje s plastiko, ki je v zadnjih 40 letih naraslo za desetkrat. V vode vsako leto odteče med 300 in 400 milijoni ton odpadkov iz industrijskih obratov, gnojila, ki se stekajo v priobalne vode pa so povzročila nastanek več kot 400 mrtvih morskih območij v skupni velikosti Velike Britanije. Eden glavnih krivcev za izgubo naravne pestrosti je industrijsko kmetijstvo. Še hitreje kot gozdovi, ki so zaradi ustvarjanja kmetijskih površin podvrženi deforestaciji, izginjajo mokrišča. Med leti 1700 in 2000 so se zmanjšala za 85 %.

Avtorji poročila opozarjajo, da do leta 2020 ne bomo dosegli večine od 20 ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki so bili sprejeti v japonskem Aichiju. Dosežena ne bo tudi polovica od 44 milenijskih razvojnih ciljev. Izguba biodiverzitete ni le okoljski, ampak tudi razvojni, ekonomski, varnostni, socialni in moralni problem. Zato je potrebno po besedah avtorjev poročila biodiverziteto vključevati v globalno odločanje v vseh sektorjih. Poročilo za vsakega od področij (kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje z morskimi in sladkovodnimi sistemi, urbana območja, energetika in finance) navaja tudi primere dobrih trajnostnih praks.

Vir: Delo