Mladi s predlogom konkretnih ukrepov v boj proti podnebnim spremembam

Ponedeljek, 18. Marec 2019

Shod mladih
Mladi so na podnebnem štrajku zahtevali, da vlada podnebne spremembe rešuje kot krizo svetovnih razsežnosti. (Foto: RTV SLO)

Mladi so se v osmih slovenskih mestih, v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Ravnah na koroškem, Ormožu, Slovenskih Konjicah in Kamniku, pridružili več kot 1.650 mestom v 105 državah sveta v Podnebnem štrajku, katerega pobudnica je mlada švedska aktivistka Greta Thunberg. Po oceni organizatorjev v Sloveniji, gibanja Mladi za podnebno pravičnost, se je v Ljubljani zbralo okoli 5.000 mladih, pridružili pa so se jim tudi nekateri odrasli, ki so s seboj pripeljali predšolske otroke. Z glasnim protestom in številnimi transparenti so od politikov zahtevali odločne podnebne ukrepe.

Gibanje Mladi za podnebno pravičnost je oblikovalo pet konkretnih ukrepov, ki so jih predali predsedniku vlade Marjanu Šarcu. Prvi ukrep je, da naj vlada podnebne spremembe rešuje kot krizo svetovnih razsežnosti. Izrekajo se za do okolja prijazen razvoj, nova kakovostna delovna mesta, čistejše in ohranjeno okolje, prijaznejša mesta za ljudi ter polnovredno in lokalno hrano.

Izpostavljajo spodbujanje elektrarn v skupnostni lasti, stanovanjske zadruge s pasivno gradnjo, skupnostne vrtove, somobilnost in druge kolektivne prakse. Predlagajo, da naj vlada za pripravo konkretnih ukrepov vzpostavi delovno skupino, sestavljeno iz vladnih in lokalnih odločevalcev, sindikatov, delodajalcev, okoljevarstvenikov, naravovarstvenikov in strokovnjakov ter v pripravo ukrepov aktivira in vključi tudi širšo javnost.

Druga točka ukrepov se nanaša na takojšnje ukrepe za ozelenitev proračuna in pospešen prehod v pravično, brezogljično in krožno gospodarstvo. Mladi terjajo zeleno davčno reformo, ukinitev okolju škodljivih subvencij ter zelene in družbeno smiselne naložbe.

V tretjem ukrepu mladi navajajo ustanovitev delovne skupine, ki bo pripravila pravičen načrt za zaprtje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje najpozneje do leta 2030 ter načrt prehoda regije v zeleno in socialno prihodnost. Predlagajo posebni sklad za pravični prehod, v katerega bi se stekal tudi del sredstev, zbranih z višjimi okoljskimi in ogljičnimi davki podjetij, evropska sredstva za prehod v nizkoogljično družbo in del prihodkov iz evropskega sistema za trgovanje z izpusti.

Zahtevajo tudi pospešen prehod na polnovredno, čim bolj lokalno in večinoma rastlinsko prehrano ter ukrepe za sonaravno kmetijstvo. Predlagajo preusmeritev subvencij iz živinoreje v pridelavo trajnostnih pridelkov rastlinskega izvora, ukinitev industrijske živinoreje do leta 2030 in obdavčitev živil glede na njihov okoljski odtis. V gibanju Mladi za podnebno pravičnost menijo, da bi bilo potrebno prehranske izdelke označevati z informacijami glede vpliva njihove pridelave in izdelave na okolje.

V svojem predlogu Vladi zahtevajo tudi 40% znižanje izpustov v prometu do leta 2040 glede na leto 2005, kar bi dosegli s spodbujanjem javnega prevoza, hoje, kolesarjenja, somobilnosti in drugih oblik trajnostne mobilnosti.

Vir: RTV SLO