Domače ekološke pridelave je premalo

Petek, 18. Januar 2019

ekološki pridelki
Največ povpraševanja v Sloveniji je po svežih ekoloških vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih. (Foto: www.shutterstock.com)

V Berlinu poteka sejem hrane, kmetijstva in vrtnarstva Zeleni teden (Grüne Woche). Slovenija se na sejmu predstavlja s hmeljem in pivom, zanimivo pa je tudi področje ekološkega kmetijstva. EU je drugi največji trg ekološke hrane, za ZDA, kljub temu je ekološka pridelava v Evropi še butična.

V EU se ekološko kmetuje na 2,7 % kmetijske zemlje v uporabi. V letu 2016 je ekološka pridelava potekala na 12,1 milijona hektarjev zemlje, skoraj polovica teh površin je bilo v Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji. Z ekološkim kmetovanjem se je ukvarjalo skoraj 300 tisoč kmetov.

V Sloveniji je v letu 2016 ekološka pridelava potekala na skoraj 46.300 hektarjih, do leta 2021 pa naj bi ekološko kmetovali na vsaj 55 tisoč hektarjih zemlje in imeli 5.000 ekoloških kmetij ali kmetij v ekološki preusmeritvi. Leta 2016 je bilo takšnih kmetij 3.635, kar je približno 5 % od vseh kmetij, ki jih je okoli 70 tisoč. Povprečna velikost slovenske ekološke kmetije je 12,73 hektarov, kar je približno 5 hektarjev več od povprečne konvencionalne kmetije. Po številu kmetij, ki so vključene v ekološko kontrolo, Slovenija med članicami EU zaseda osmo mesto. Med površinami v ekološki kontroli prevladuje travinje s 84 %, desetina je njiv, 3,7 % je sadovnjakov, 1,7 % pa ekoloških vinogradov.

Ekološka pridelava veliko kmetov ne privlači, ker je trženje ekoloških pridelkov razdrobljeno, odkup in distribucija pa neorganizirana, zato so transportne poti dolge, poslovanje ekoloških kmetij pa pogosto neracionalno. Delno je ovira tudi zakonodaja, predvsem davčne blagajne, zaradi katerih je veliko kmetij opustilo tudi dopolnilne dejavnosti. Sicer pa prehod v ekološko pridelavo spodbuja nova uredba o zelenem javnem naročanju, v skladu s katero morajo javne ustanove od leta 2024 naprej kupiti vsaj 15 % ekoloških živil. Ker pa je domače ekološke pridelave premalo, na razpisih velikokrat zmaguje ekološka hrana iz uvoza. Ekološki kmetje v Sloveniji večino pridelkov prodajo neposredno na kmetijah ali na lokalnih tržnicah. Ker pa povpraševanje močno presega ponudbo, je v Sloveniji večina ekološke hrane iz drugih držav EU, nekaj pa tudi iz tretjih držav sveta. Največ povpraševanja v Sloveniji je po svežih ekoloških vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih.

Ekološki kmetje v Sloveniji za večjo učinkovitost potrebujejo več naložb v učinkovitejšo in cenejšo pridelavo, več znanja za širitev ekološkega semenarstva in rejskih ciljev pri selekciji ter povezovanje pri trženju in skupen nastop na trgu. V sklopu nove Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije pripravljajo novo kolektivno blagovno znamko, pod katero bodo ekološki kmetje prodajali svoje pridelke.

Vir: Finance - Agrobiznis