Samooskrba s hrano v Sloveniji pada, premalo je tudi vlaganja v ekološko kmetijstvo

Ponedeljek, 26. Februar 2018

kmetijstvo
Povpraševanje po ekoloških izdelki je v Sloveniji že nekaj časa večje od ponudbe. (Foto: www.shutterstock.com)

Kljub temu, da je Slovenija med najučinkovitejšimi državami EU pri črpanju evropskih sredstev za kmetijske subvencije, se znižuje samooskrba s hrano, premalo pa je tudi vlaganja v ekološko kmetijstvo. Preteklo leto je Slovenija za pomoč kmetijstvu namenila nekaj manj kot 270 milijonov evrov, od tega je bilo kar 230 milijonov evrov izplačanih iz evropskih skladov. Večina finančne podpore je še vedno namenjena konvencionalni pridelavi oziroma intenzivnemu kmetijstvu. Premalo pa je ekoloških izdelkov. Povpraševanje po ekoloških izdelki je v Sloveniji že nekaj časa večje od ponudbe. Ukrepov, ki bi konvencionalno kmetijstvo spodbujali k preusmeritvi v ekološko pa skorajda ni. Ekološki pridelavi je bilo v letu 2017 neposredno namenjenih 8,8 milijona evrov, so pa ekološke kmetije sredstva črpala tudi iz drugih virov.

Po podatkih Statističnega urada RS smo imeli v letu 2016 za 800 milijonov evrov več uvoza kmetijskih izdelkov kot izvoza. Kot pravi Gorazd Marinček, član upravnega odbora Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, kmetijske subvencije v Sloveniji ne prispevajo k večji prehranski samooskrbnosti: »Razloge vidim v premalo ciljno naravnanih ukrepih in tudi v slabostih javnega naročanja, zlasti v javnih zavodih, ki za hrano porabijo okoli 500 milijonov evrov, od tega zgolj tretjino za hrano, pridelano v Sloveniji. Zdaj smo približno 50 odstotkov samooskrbni, ob osamosvojitvi smo bili 85 odstotkov.«

Dr. Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pa opozarja, da v Sloveniji kar 85 % površin spada v območje z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost, 37 % površin spada v zaščiteno območje Natura 2000, 17 % ozemlja Slovenije pokrivajo vodovarstvena območja, 10 % vodovarstvenega območja zavzemajo njive. Zato je lahko ekološko kmetijstvo najprimernejši odgovor na izzive, ki jih predstavljajo slovenske obdelovalne površine. V Sloveniji je trenutno 20.000 ekoloških kmetij, kar je 20 % vseh kmetij, ki sicer pokrivajo le 10 % kmetijskih obdelovalnih površin. Dr. Martina Bavec izpostavlja, da v Sloveniji nimamo strategije, ki bi intenzivne kmetovalce, ki imajo poleg kmetije še drugo zaposlitev in tako finančno niso odvisni od kmetovanja, preusmerila v ekološko pridelavo.

Največ izredne pomoči, skupno 3,5 milijona evrov, ne glede na način pridelave, so leta 2017 prejele kmetije, ki so v aprilu 2016 utrpele večjo škodo v pozebi. Gre za povračilo škode, ki je nastala zaradi naravne nesreče. Ekološka pridelava pa je povržena tudi številnim drugim nevarnostim, kot so koloradski hrošč, ki napada krompir, škrlup in pepelasta plesen, ki uničujeta sadno drevje, črevesni zajedavci pri živini, ki ne uživa antibiotikov, vendar kadar je ekološki pridelek uničen zaradi teh dejavnikov, kmet ni upravičen do izredne pomoči.

Vir: RTV SLO