Trije glavni okoljski izzivi Slovenije

Torek, 23. Januar 2018

Bohinjsko jezero (Foto: Pixabay)
Eno od naravnih bogastev Slovenije - Bohinjsko jezero. (Foto: Pixabay)

V okviru novega mehanizma za dialog z državami članicami so predstavniki Evropske komisije v pregledu izvajanja okoljske politike EU Slovenijo opozorili na tri glavne izzive. In sicer na racionalizacijo pravnega okvira, ohranitev območij Natura 2000 in na prednostno obravnavo naložb v zvezi z odpadno vodo.

Namestnica generalnega direktorja generalnega direktorata za okolje pri Evropski komisiji Joanna Drake je poudarila, da je osrednji cilj pregleda izvajanja okoljske politike EU (EIR) dialog in sodelovanje z državami članicami. Ugotovljenih kršitev pri izvajanju evropske okoljske zakonodaje je namreč veliko, težave ima tudi Slovenija. Kot je povedala generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor mag. Tanja Bolte novo orodje za izboljšanje dialoga z državami članicami pozdravljajo. Po besedah Zorana Staniča, vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, pa bi morali že zdavnaj preseči dilemo ali želimo gospodarski razvoj ali varstvo okolja. S celostnim razmišljanjem in dialogom lahko namreč pridemo do veliko boljših in trajnostnih rešitev.

Za Slovenijo je Joanna Drake izpostavila, da precej dobro izpolnjuje cilje zakonodaje EU. Pregled kaže na visok delež recikliranih odpadkov v Sloveniji, med najvišjimi v EU pa so tudi prispevki prihodkov od okoljskega davka. Na drugi strani pa poročilo za leto 2016 za Slovenijo izpostavlja tri glavne izzive. Kot prvi izziv je izpostavljena racionalizacija pravnega okvira v zvezi z načrtovanjem in okoljskimi presojami z zagotovitvijo upoštevanja okoljske zakonodaje EU ob sočasnem zmanjšanju upravnega bremena in ovir za naložbe.

Drugi večji izziv je ohranitev obsežnega območja Natura 2000 v Sloveniji z vključevanjem gospodarskih in naravnih vidikov v sistem načrtovanja in okoljske presoje. Ohranjanje okolja je izrednega pomena tudi za nadaljnji razvoj slovenskega turizma.

Tretji izziv za Slovenijo pa je prednostna obravnava naložb v zvezi z odpadno vodo. Slovenija ima namreč na tem področju težave z izpolnjevanjem evropskih standardov.

Predstavnica Evropske komisije je izpostavila tudi pomen krožnega gospodarstva. Čeprav slovenska vlada v svojih strateških dokumentih močno podpira krožno gospodarstvo, je operacionalizacija tega koncepta še vedno izziv. Izpostavila je, da je zasebni sektor poleg pomanjkanja finančnih spodbud kot glavno oviro za prehod na krožno gospodarstvo opredelil vrzel med deklarativno in dejansko podporo.

Vir: Finance – Okolje&Energija