Okoljevarstveniki pozivajo k zaščiti slovenske Mure pred osmimi hidroelektrarnami

Ponedeljek, 11. September 2017

"Rešimo Muro!"
Poziv okoljevarstvenikov: "Rešimo Muro!" (Foto: WWF)
WWF, mednarodna organizacija za varstvo narave, in koalicija nevladnih organizacij, kot so slovenska Zveza društev Moja Mura, Društvo za proučevanje rib Slovenije (DPRS), so se skupaj z avstrijskim Naturschutzbundom, madžarsko organizacijo Drava Federation in hrvaško ZEUS združili v kampanji »Rešimo Muro!« in objavili mednarodno peticijo za ohranitev reke Mure v Sloveniji.

Na več kot 50 kilometrov dragocenih rečnih prostranstev se namreč načrtuje zajezitev s kar osmimi hidroelektrarnami. Takšen projekt po mnenju okoljskih organizacij predstavlja resno grožnjo za največje in najbolje ohranjene poplavne gozdove v osrčju »Evropske Amazonke«, ogromnega zaščitenega obrečnega področja, ki bo postal tudi del UNESCO-vega območja biosfere in se razširja preko Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Srbije. Iz WWF in partnerskih nevladnih organizacij tako sporočajo, da okoljevarstveniki ne bodo dopustili uničenja reke Mure. Vse zainteresirane v Sloveniji in sosednjih državah pa pozivajo, da ukrepajo in podpišejo peticijo, ki je dostopna na spletni strani www.amazon-of-europe.com in jo bodo posredovali slovenski ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen.

Arno Mohl iz WWF je povedal: »Odločitev o izgradnji prvega jezu na Muri pri Hrastje-Moti je tik pred zdajci. Ta projekt je le 'odpiralec vrat' za izgradnjo sedem naslednjih jezov,« in dodal: »Popolnoma nesmiselno je uničiti nedotaknjeno rečno krajino ob dejstvu, da stotine milijonov evrov porabljajo povsod po Evropski uniji za restavracijo obrečnih območij, kar se je izkazalo za najboljši varovalni ukrep pred poplavami, ki poleg tega omogoča tudi trajnostni razvoj lokalnega okolja.«

Izgradnja osmih hidroelektrarn bi negativno vplivala na odsek reke Mure skozi ravnice Pomurja v severovzhodni Sloveniji, ki je tudi del omrežja Natura 2000. Na njenem območju se nahajajo občutljivi habitati posebnih vrst, kot so orel belorepec, črna štorklja in vidra. Reka Mura in Pomurje je tudi pomembna lokacija za ribje vrste, med katerimi najdemo tudi redke vrste, kot je sulec.

Združenje nevladnih organizacij svari, da načrtovana zajezitev krši nacionalno in evropsko zakonodajo. Hidroelektrarna Hrastje-Mota pa bi bila tudi prva hidroelektrarna tega tipa, zgrajena v območju Natura 2000 in bi po besedah okoljevarstvenikov predstavljala grozljiv primer, ki bi mu lahko sledili na drugih dragocenih rekah povsod po Evropi. Edinstvene reke, kot je Mura v Sloveniji, so postale v Evropi redkost, zato bi jih morali zavarovati za prihodnje generacije.

HE Hrastje-Mota bi imela nepovratne negativne posledice tudi na avstrijske, hrvaške in madžarske odseke reke Mure, ki so prav tako pod zaščito Natura 2000, saj bi jez prekinil območja prosto tekoče reke in ogroženim vrstam rib onemogočil migracije. Zaradi poglabljanja rečnega dna bi se sušili poplavni gozdovi, mrtvice in kmetijske površine, zaradi izginjanja naravnih zadrževalnih površin pa bi se povečale možnosti poplav za dolvodne skupnosti. Kot pravi Stojan Habjanič, predsednik Zveze društev Moja Mura: »Namesto uničenja naše reke Mure, ki je tako pomembna za naravo in ljudi v regiji, je treba poudariti uporabo alternativ, okolju prijaznih energetskih rešitev, ki že obstajajo.«

Lansko leto je slovensko Ministrstvo za okolje in prostor, z močno podporo slovenske vlade, obširna poplavna območja ob slovenski reki Muri nominiralo za del 5-državnega UNESCO območja biosfere »Mura-Drava-Donava«, ki povezuje Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo. Načrtovana gradnja osmih hidroelektrarn na reki Muri je po besedah okoljevarstvenikov v nasprotovanju s to zavezo ministrstva in slovenske vlade za zagotovitev mednarodne zaščite tega območja.

Vir: WWF Slovenia