Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Pritisk na mokrišča vse večji tudi zaradi invazivnih tujerodnih vrst

Sreda, 05. Februar 2020

invazivke_gosenica
V sklopu projekta Life Artemis so izdelali spletno in mobilno aplikacijo »Invazivke«, kjer lahko vsak registriran uporabnik sporoči, če opazi kakšno tujerodno vrsto. (Foto: www.invazivke.si)

Mokrišča opravljajo veliko ekosistemskih storitev, med katerimi je tudi čiščenje vode, območja poplavnih ravnic pa imajo velik pomen za obrambo pred poplavami. Zaradi obilice hranil pa v mokriščih uspevajo tudi številne rastlinske in živalske vrste. Z višanjem temperatur zaradi podnebnih sprememb vse bolj prepoznavamo tudi pomen mokrišč za uravnavanje klime.

Na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN) ugotavljajo, da so mokrišča še vedno pod velikim pritiskom, saj se premalo zavedamo, da že manjši posegi na mokriščih vplivajo na širšo okolico in so pogosto nepovratni. Poleg spreminjanja vodnega režima, pozidave in gradnje infrastrukture je pritisk na mokrišča vse večji zaradi invazivnih tujerodnih vrst. V zadnjih tridesetih letih so se ob slovenskih vodotokih močno razširili japonski dresnik, žlezava nedotika, oljna bučka ter kanadska in orjaška zlata rozga, ki so popolnoma spremenile podobo obrečnih prostorov.

Na ZRSVN se v okviru projekta Life Artemis posvečajo predvsem vplivu tujerodnih vrst na gozdove, saj imajo tujerodne vrste največji vpliv prav v obrečnih gozdovih. Ponekod oblikujejo tako goste sestoje, da so izrinjene vse domorodne rastline. Tudi mlada drevesa ne morejo vzkliti, kar pomeni, da je okrnjeno tudi pomlajevanje obrečnih gozdov. Zato je prihodnost gozdov, v katerih bodo stara drevesa propadla, nova pa ne morejo vzkliti, negotova. V sklopu projekta so izdelali spletno in mobilno aplikacijo »Invazivke«, kjer lahko vsak registriran uporabnik sporoči, če opazi kakšno tujerodno vrsto. Na ta način so izvedeli na primer za novega orjaškega dežena, ki se je lani pojavil na obrežju Mure in so ga kmalu po iznajdbi tudi odstranili, letos pa bodo izvedli še pregled širše okolice.

Širjenje invazivnih tujerodnih rastlin v okolje lahko preprečimo tudi z bolj premišljeno izbiro okrasnih rastlin, saj večina invazivnih rastlin izvira prav iz gojenja na vrtovih. Širjenja nekaterih rastlin ne moremo preprečiti, saj plodove razširjajo tudi ptice in veter, lahko pa veliko storimo že s tem, da pravilno odložimo ostanke rastlin z vrtov. Ne smemo jih odlagati v naravno okolje in v gozd, temveč v hišni kompost ali v zabojnik za biološke odpadke. V Mestni občini Ljubljana pa je mogoče tudi odlaganje v posebne zabojnike za invazivne rastline.

Vir: Delo