Sreda, 10. December 2014

PROFORBIOMED je eden od treh strateških projektov v MED programu, v okviru katerega je 18 partnerjev iz Španije, Francije, Italije, Slovenije, Grčije in Portugalske razvilo integralno strategijo za proizvodnjo, predelavo in energetsko izrabo gozdne biomase. Iz Slovenije sta v projektu sodelovala Gozdarski inštitut Slovenije in Lokalna Energetska Agentura Spodnje Podravje iz Ptuja. Slovenski partnerji smo k izvedbi projekta prispevali tako z znanji na področju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, v čemer smo na svetovnem vrhu, kot tudi z znanji in izkušnjami na področju energetske izrabe gozdne lesne biomase, ki je ne moremo predelati v koristne produkte.

Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje (LEA SP) je v triletnem obdobju izvedla pomembne aktivnosti v lokalnem obdobju, ki bodo bistveno pripomogle k večji izrabi gozdne lesne biomase, ki sedaj propada v slovenskih gozdovih. K sodelovanju so bile povabljene vse Severno Primorske občine in Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA) ter vse občine Spodnjega Podravja ter drugi pomembni deležniki biomasne dobavne verige, kot npr. biomasna zadruga Grča ter Gozdno gospodarstvo Maribor. Raziskali smo vse potencialne lokacije za izgradnjo sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in zamenjavo večjih kotlov z biomasnimi v javnih objektih.

Biomasni konzorcij v Severni Primorski

V Severno Primorski regiji smo ocenili potencial lesne biomase in izdelali osem študij izvedljivosti prehoda ogrevanja javnih in privatnih objektov na lesno biomaso. Na osnovi potenciala smo junija 2013 skupaj z Gozdarskim inštitutom iz Ljubljane in Goriško lokalno energetsko agencijo (GOLEA) ustanovili Konzorcij za sonaravno in trajnostno pridobivanje, predelavo in rabo lesa v energetske namene. Konzorcijsko pogodbo je podpisalo 12 partnerjev: Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Goriška lokalna energetska agencija iz Nove Gorice, Mestna občina Nova Gorica, Občina Šempeter-Vrtojba, Občina Miren-Kostanjevica, Občina Brda, Občina Kanal ob Soči, Občina Tolmin, Občina Kobarid, Občina Bovec, Občina Idrija in Občina Ajdovščina.

Podpis_Severno_Primorske_biomasne_konzorcijske_pogodbe
Podpis Severno Primorske biomasne konzorcijske pogodbe.






















Biomasni konzorcij v Spodnjem Podravju

Decembra 2013 smo ustanovili drugi Konzorcij za sonaravno in trajnostno pridobivanje, predelavo in rabo lesa v energetske namene, ki ga je ustanovilo 22 partnerjev: Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Gozdarski inštitut Slovenije, Gozdno gospodarstvo Maribor, Gozdarsko kmetijska zadruga Žetale, Goriška lokalna energetska agencija, Mestna občina Ptuj, Občina Cirkulane, Občina Destrnik, Občina Dornava, Občina Gorišnica, Občina Hajdina, Občina Juršinci, Občina Kidričevo, Občina Majšperk, Občina Markovci, Občina Podlehnik, Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Občina Trnovska vas, Občina Videm, Občina Zavrč, Občina Žetale in Občina Makole.

V okviru projekta smo analizirali možnosti prehoda na ogrevanje javnih objektov v Žetalah, Cirkulanah, Makolah, Podlehniku, Cirkovcah, Dornavi, MO Ptuj, Veliki Nedelji in Ormožu.

V tem času smo tudi aktivno sodelovali pri energetskih rekonstrukcijah, saj je pravilen vrstni red pri doseganju prihrankov in prehoda na obnovljiv vir energije energetska obnova ovoja stavbe (fasade, stropov in stavbnega pohištva) in nato zamenjava kurilne naprave. S prvo dosežemo 50 do 60 % znižanje porabe toplotne energije in za toliko tudi znižamo priključno moč naprave. Zamenjava kurilne narave nam prinese dodatnih 15 % prihrankov v energetski učinkovitosti in dodatno znižanje stroškov za energent. V OŠ Makole so po energetski obnovi vgradili lesno peletni kotel KWB Power Fire DTB 300, skupno pa so znižali 48 % toplotne energije.

Podpisniki_Spodnje_Podravske_biomasne_konzorcijske_pogodbe-small
Podpisniki Spodnje Podravske biomasne konzorcijske pogodbe.

Podobno je občina Cirkulane skupaj z LEA Spodnje Podravje pripravila vlogo za energetsko obnovo tamkajšnje osnovne šole. Zamenjano je bilo vso stavbno pohištvo, vgrajena nova toplotno izolacijska fasada in toplotno izolirano podstrešje. Ker se je priključna moč zaradi izračunanih prihrankov ogrevanja znižala za več kot 50 %, so lahko vgradili lesno peletni kotel Herz Firematic 201, ki poleg OŠ ogreva še športno dvorano in vso sanitarno vodo.

LEA Spodnje Podravje v okviru ustanovljenega biomasnega konzorcija aktivno išče možne lokacije za postavitev biomasnih kotlovnic za daljinske sisteme ogrevanja na lesno biomaso in po možnosti za soproizvodnjo toplotne in električne energije na lesno biomaso. V ta namen organiziramo dobavno verigo lesnih sekancev v Spodnjem Podravju, predvsem bomo sodelovali pri ustanavljanju biomasnih zadrug in logističnih centrov. V občini Žetale že deluje zadruga Grča, ki pokriva zgornji del Haloz. Planiramo ustanovitev še ene biomasne zadruge na področju Slovenskih goric in spodnjih Haloz ter vsaj en logistični center. Prav tako imamo že rezerviran prostor, na katerem bomo postavili obrat za proizvodnjo enostavnih lesenih izdelkov, za kar bomo porabili kvalitetnejši les. Pri tem so zelo aktivne haloške občine. Npr. vse novogradnje in obnovljeni javni objekti v Podlehniku že imajo pripravljeno infrastrukturo, ki omogoča takojšen priklop na sistem daljinskega ogrevanja. Občina Žetale bo v okviru novozgrajene kulturne dvorane zgradila tudi biomasno kotlovnico, na katero bosta priključena tako zdravstveni dom kot občinska stavba. LEA Spodnje Podravje je praktično za vse Spodnje Podravske občine izdelala Lokalne energetske koncepte, v katerih so določeni vsi potenciali obnovljivih virov. Prav sedaj pod pokroviteljstvom podjetij E3 iz Nove Gorice in Elektro energije iz Ljubljane z župani Spodnjega Podravja planiramo aktivnosti na področju konzorcija in izvajanja Lokalnega energetskega koncepta za naslednje leto, saj je LEA Spodnje Podravje tudi energetski upravitelj teh občin. Poleg tega smo na srečanju županov Spodnjega Podravja predstavili pozitivne izkušnje lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak pri ustanavljanju gozdarske zadruge. Zadruga je lahko uspešna, če ima požrtvovalno vodstvo in če lastniki gozdov in člani zadruge les tržijo preko zadruge, ne pa po lastnih kanalih, kar je pogosto praksa. Prav tako je problem plačilna nedisciplina žag in zalaganje davka na dodano vrednost na začetku poslovanja. Zadruga ustanovi biomasni center in ta oskrbuje kupce v neposredni bližini, torej lesno biomaso porabijo domača podjetja in ustanove in s tem poleg stroškov znižajo tudi energetsko odvisnost od neobnovljivih virov energije. Pri neposredni prodaji polen na kmetijah je konkurenca iz Balkana cenejša, zato se bo potrebno obrniti v razvoj novih izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Kdo pravi, da gozdarska zadruga in preko nje lastniki gozdov ne bi mogli biti lastniki kotlovnic na daljinsko ogrevanje in predelovalnih obratov ali celo razvojnih podjetij na področju lesne biomase?

Podobno razmišljajo tudi člani obeh konzorcijev, zato bomo te izkušnje s pridom uporabili pri ustanavljanju biomasne zadruge Haloze in/ali Spodnje Podravje. Prve aktivnosti že potekajo, v kratkem bomo ustanovili Društvo lastnikov gozdov Haloz in Slovenskih goric, nato pa sledi ustanovitev zadruge. LEA Spodnje Podravje na drugi strani krepi tudi trg lesne biomase in sodeluje z možnimi investitorji, ki so pripravljeni financirati ali sami zgraditi daljinske sisteme ogrevanja na lesno biomaso ali celo postroje za soproizvodnjo toplotne in električne energije. Če je izbira kotlov na lesno biomaso (predvsem na sekance in pelete) zelo pestra, pa temu ni primer pri tehnologijah soproizvodnje toplotne in električne energije. Tu so investicije več kot nekajkrat višje in izbiramo lahko le med nekaj kvalitetnimi dobavitelji. Nedvomno je potrebno omeniti ORC (Organski Rankinov Cikel) sistem, ki ga sestavljata termo-oljni kotel nemškega proizvajalca Kolbach ter turbina na silikonsko olje Turboden iz Italije. Takšen 5,14 MW objekt že stoji in obratuje v Črnomlju. Uplinjanje biomase je sicer znano, vendar je potrebno rešiti problem ločevanja katranov iz sinteznega plina pred vtokom v kogeneracijski motor. V Sloveniji je nekaj takšnih projektov že propadlo, zadnja dognanja pa kažejo, da je možno katrane razgraditi s plazmo ali pa jih oprati z biodizlom. Pri pirolizi peletov nemškega proizvajalca tovrstne opreme Burkhart so problem katranov rešili z kvalitetnimi peleti in sprotnimi meritvami sestave sinteznega plina, ki v primeru nastanka katranov sintezni plin preusmerijo na baklo. Biomasa pa je prav tako primerna za proizvodnjo biooglja s pirolizo. Produkt torej ni energija, ampak bio oglje, ki ga uporabimo kot zelo kvalitetno gnojilo.

Za vse informacije okrog biomase, njene energetske in snovne izrabe, sodelovanja pri EU in nacionalnih projektih lahko kontaktirate LEA Spodnje Podravje na info@lea-ptuj.si ali pa obiščete našo spletno stran www.lea-ptuj.si.

LEA_Spodnje_Podravje   proforbiomedEU-med