Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Predlogi za sistemske spremembe

Sheme

Mag. Emil Šehič, Zeos, d.o.o.

Kako trajno učinkovito izvajati razširjeno odgovornost proizvajalca? V zadnjih 5 letih smo prišli na nivo, kjer lahko govorimo o uspehu na področju OEEO, vendar so v prihodnje cilji tako veliki, da se lahko vprašamo o tem, ali in kako jih bomo dosegli. V tem trenutku je zakonodaja nekonkretna, nedorečena, težko je vzpostaviti nadzor. Standardi zbiranja in obdelave ne samo, da so različni med državami, ampak tudi znotraj države. Na področju infrastrukture v 8 letih ni bilo sprememb. Osveščanje je volja posamezne sheme in ne obveznost. Direktiva nalaga državi, da vzpostavi takšne sisteme, ki bodo dali najboljše rezultate, in določi poti, da bomo dosegli cilje. Poslušati moramo tudi IJS, ki imajo direkten kontakt s samimi potrošniki. Ozaveščenost je v vsakem letu višja in je na visoki ravni, vendar infrastruktura ne dovoljuje boljših rezultatov. Eno od pomembnih izhodišč je, da se država bolj vključi v te procese. Stroški v procesu morajo biti revidirani in enaki za vse zavezance skupne sheme. Bolje pa je potrebno izkoristiti obstoječe mehanizme nadzora.

Matej Dovšak, Gorenje Surovina d.o.o.

Če hočemo doseči ciljne količine OEEO, bomo morali zajeziti črni trg. V letu 2010 je bila zbrana količina OEEO v Sloveniji približno 10.000 ton. Nerazvita in nekonkurenčna reciklažna industrija kaže potrebo po sodobnem in konkurenčnem reciklažnem centru. V prihodnjih letih se napovedujejo povečane vhodne količine OEEO, zato bi morala država narediti načrt za spodbujanje reciklažne industrije. Pri tem gre tudi za nova delovna mesta. V interesu države mora biti, da se odpadki v celoti predelajo v Sloveniji. Imamo izkušnje in znanje, vendar brez spodbud tega ne bomo mogli doseči. Za dvig konkurenčnosti slovenske industrije bi bilo potrebno reciklate, pridobljene iz razgradnje, plasirati znotraj meja. Kaj potrebujemo za razvoj reciklažne industrije? Na državni ravni program načrta vzpodbujanja reciklažne industrije. Razvoj reciklažne industrije ni vprašanje enega, ampak vseh deležnikov.

Predlogi oziroma pogoji:

  • sodelovanje vseh deležnikov pri pridobivanju OEEO,
  • izobraževanje vseh starostnih skupin in načrtno izobraževanje v osnovnih šolah,
  • ureditev rednih odvozov »od vrat do vrat«,
  • ureditev infrastrukture na oddajnih mestih (nekateri predelovalci in komunale nimajo ustrezne infrastrukture),
  • motiviranje posameznikov za oddajo odpadkov te vrste.


Komunalno podjetje

Branko Kosi, Snaga d.o.o.

Pri razmišljanju o primernem ravnanja z odpadki nas vodi strategija krožnega gospodarstva. Na področju OEEO to pomeni vzpostaviti možnost zbiranja, sortiranja, razgradnje in predelave frakcij iz OEEO, vzpostaviti transparenten organizacijski sistem od vira OEEO do ponora vseh nastalih frakcij, vnesti prisilno ekonomijo (podaljšana odgovornost) do proizvajalcev, distributerjev, krajšati transportne poti od odpadka do predelave in vzpodbujati najem EEO in ne prodaje. Pri obravnavi OEEO bi bilo smiselno ločeno obravnavati dva sistema: za OEEO, ki nastane pri gospodarskih subjektih, in za OEEO iz gospodinjstev ali širše iz komunalnega vira.

Predlogi, ki temeljijo na vzoru iz Nemčije, t. i. Gemeinschaftinitiative (GemIni):

  • sistem podaljšane odgovornosti mora biti transparenten od začetka do konca poti odpadka,
  • transparentnost sistema od vira do ponora lahko zagotovi samo javna služba,
  • možno je, da operativno sistem vodi država z enovitim javnim podjetjem, ali pa to razprši med IJS zbiranja odpadkov (družbe za ravnanje s frakcijami iz podaljšane odgovornosti oskrbe OEEO za področje komunalnih odpadkov posledično niso več potrebne, njihova pristojnost je usmerjena le še v gospodarske družbe in njihovo OEEO),
  • komunalna podjetja za določeno obdobje razpisujejo oddajo zbranih frakcij v sortiranje in predelavo, pri čemer imajo pravico in dolžnost do popolnega nadzora celotnega masnega toka odpadkov,
  • komunalna podjetja so dolžna poročati o masnem in stroškovnem poslovanju od vira do  končne predelave,
  • zaradi majhnosti države je alternativno smiselno razpise izvesti na nivoju države (vsa komunalna podjetja skupaj preko npr. ZKG),
  • osrednji organ (pomembno je le, da je samo eden in da pravno deluje v interesu javnosti) četrtletno spremlja stroške v odvisnosti od poročanih količin in potencialno spremenjenih cen zaradi sprememb pri izvajalcih po okvirnem sporazumu in posledično kvartalno določi novo vrednost »točke« za vsak kos EEO, ki se daje na trg,
  • v sistem pristojbin so vključeni vsi (brez izjem), na ta način država dobi podatek o materialnem toku v državi (vsaj za del gospodarstva),
  • razvoj prenosa podaljšane odgovornosti na vse surovinske vire (vso gospodarstvo).

Video - Zelena strategija ravnanja z odpadki kot viri

Seznam posnetkov