Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Odlaganje na odlagališčih

Ministrstvo za okolje in prostor

Mag. Katja Buda

Z odlagališči, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje in obratujejo, nimamo težav. Poročila bolj natančno pregledamo, predvsem kar se tiče podzemnih vod. Z največ težavami pa se srečujemo na tistih odlagališčih, ki nimajo nobenega upravnega statusa. To so tista, ki so zaprta, pa bi morala pridobiti odločbo, in tista, ki so v zapiranju in morajo prav tako pridobiti odločbo. Teh je, industrijskih in komunalnih, 36, in pri njih se resnično trudimo, da bi prišli do odločb. Največja težava je v tem, da ta odlagališča niso sposobna priložiti finančnega jamstva, zato ne morejo pridobiti dovoljenja. Z njimi se vsebinsko niti ne ukvarjamo. Drugi sklop problemov se nanaša na to, da uredba, kot je napisana, ne daje več nobenih odpustkov. Tako da npr. odlagališča, ki nimajo urejenega sistema izcednih vod in so v zapiranju ali zaprta, ne izpolnjujejo te uredbe in ne morejo pridobiti dovoljenja. Kako bomo to reševali, še ne vemo. Glede finančnih jamstev se z ministrstvom intenzivno ukvarjamo že nekaj mesecev, kako priti do instrumenta, da bi odlagališčem, ki so zaprta, lahko izdali odločbe.

Nevenka Žvokelj, Inšpektorat RS za okolje in prostor

V zadnjih štirih letih se je v Sloveniji količina odloženih odpadkov zmanjšala za 56 %. Več kot polovica dela naših inšpektorjev predstavlja nadzor nad ravnanjem z odpadki. Na področju ravnanja z odpadki je 58 podzakonskih predpisov. Predpisi, ki se upoštevajo pri inšpekcijskem nadzoru na odlagališčih, so Zakon o varstvu okolja, Uredba o odpadkih, Uredba o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode z odlagališč odpadkov in Uredba o odlagališčih odpadkov, ki je v veljavi od februarja 2014. Koga inšpektorji nadziramo: upravljavce odlagališč in IJS ravnanja z odpadki. V letnem načrtu je, da inšpektorji enkrat letno opravimo nadzor na odlagališču. So tudi izredni pregledi, kadar pride do kakšnih posebnih dogodkov na odlagališčih. V zadnjih 10 letih smo večkrat opravljali tudi akcije nadzora. V letu 2015 obratuje 22 odlagališč odpadkov (12 komunalnih, 10 industrijskih). Glede na predpise se napačno uporablja termin, da je odlagališče zaprto. Odlagališče ni zaprto, ko se preneha odlaganje, ampak ko se prenehajo vsa dela in je izdana odločba. Največ ukrepov smo imeli v letu 2010, ko smo tudi prepovedali odlaganje na nekaterih odlagališčih.

Samo Jereb, Računsko sodišče RS

Ena od pomembnih zadev je, kdo je odgovoren za sistem IJS, za odlagališča odpadkov in za ravnanje z odpadki. Posledice so resne, ker smo za centre za ravnanje z odpadki porabljali EU sredstva. Potrebno je opredeliti, kaj je komunalni odpadek, kaj je vsebina IJS – tega ni v podzakonskih aktih, ter pravilno opredeliti dejansko stanje. Postavljamo si cilje, načrtujemo infrastrukturo, vendar brez dejanskih analiz stanja. Če ni ustreznih podatkov, kako bomo uredili sistem. Prav tako je potrebno urediti masne tokove, delo ARSO zahteva ustrezno kadrovsko zasedbo, da se bodo lahko pravočasno uredila vsa odlagališča, izdale odločbe idr. Opredeliti je potrebno, kam se lahko vključi strošek zapiranja odlagališča, saj nimamo urejenih finančnih jamstev. Zato je trenutno edini vir za zapiranje proračun. Eden pomembnih virov za financiranje so lahko okoljske dajatve – ali za nastajanje odpadkov ali za odlaganje odpadkov. Okoljske dajatve pripadajo tisti občini, ki ravna z odpadki. Vendar, dokler je okoljska dajatev občinska, je ne moremo nameniti za zapiranje starih bremen. Zato bi morala okoljska dajatev skozi državni proračun. Iz sistema več ločuješ, več plačuješ moramo preiti na sistem več ločuješ, manj plačuješ. Sistem DROE je nepregleden – mislim na embalažnino in njihovo porabo idr. Ne nazadnje pa se je potrebno odločiti glede sežigalnic – ali da ali ne in to zapisati tudi v strategiji ravnanja z odpadki.

Upravljavec odlagališča

Mag. Egon Stopar, Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina

Ali bi k urejanju komunalne infrastrukture pristopali drugače, če bi položnice z omrežninami in dajatvami pošiljale občine in ministrstva, ne pa komunale? Občine in ministrstva ne zaznajo tega problema. Glede odlagališč odpadkov in tematike finančnih jamstev je potrebno povedati, da so odlagališča odpadkov po Sloveniji različna. Odlagališč, ki več ne obratujejo, je približno 6 vrst. So odlagališča, ki trenutno ne obratujejo, in odlagališča, ki obratujejo. Druga zadeva so okoljevarstvena dovoljenja (OVD) za zaprta odlagališča in OVD za čas zapiranja in po njegovem zaprtju. Kot upravljavec odlagališča glede finančnih jamstev se najprej srečujemo s problemom izračuna višine finančnega jamstva. S svojega stališča vidim, da je pri odlagališčih potreben multidisciplinaren pristop, kjer se je potrebno povezati in te zadeve zelo analitično pregledati. Odlagališča po Sloveniji so zelo specifična. Narediti moramo pravilno oceno stanja odlagališč in njihovega dejanskega vpliva na okolje. Na tej podlagi je potrebno določiti potrebne ukrepe in realne stroške. Gre se za dolgoročno postavitev sistema, da bo vzdržen. Druga zadeva je oblika finančnega jamstva. Bančne garancije, zavarovalne police so nerealne zadeve. Tretja stvar pa je izračunavanje oziroma zagotavljanje vira financiranja. En način financiranja je, da se v primeru odlaganja stroški zaračunavajo v ceni odlaganja odpadkov, drugi način so proračunska sredstva občin, tretji pa okoljska dajatev za odlaganje odpadkov. Na koncu je pomembno, kako upravljati ta sredstva, ki so zbrana. Ali naj to upravlja upravljavec odlagališča (ima obveznost poročanja o izvedenih ukrepih in porabi sredstev) ali naj bo del občinskega proračuna (strogo namenska sredstva, obveznost poročanja o izvedenih ukrepih in porabi sredstev).

Video - Zelena strategija ravnanja z odpadki kot viri

Seznam posnetkov