Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Organizacijska in tehnična infrastruktura za ravnanje z odpadki

Ministrstvo za okolje in prostor

mag. Jana Miklavčič

Kar se tiče zmogljivosti obstoječe infrastrukture za zbiranje in obdelavo komunalnih odpadkov, je infrastrukture dovolj in tudi v prihodnje naj ne bi imeli težav. Tok mešanih komunalnih odpadkov bi moral na obdelavo. Trenutno so zgrajeni trije centri, trije so v gradnji. Skupno število vseh centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji je šest, kar pomeni, da bo moralo priti do povezovanj. Podatki so preračuni do leta 2020 in do 2030 in kažejo, da bo kapacitet dovolj. Šibki pa smo pri izvajanju termične obdelave odpadkov. V sistemu zbiranja so razlike glede na posamezne občine in tudi rezultati med posameznimi občinami so zelo različni. Zato imamo na ministrstvu nalogo, da povečamo zbrane komunalne odpadke v določenih občinah. Za to moramo imeti obvezno evidentiranje in informacijsko podporo ter izvajanje analiz. Potrebno je tudi sprejeti ukrepe za bolj poenoten sistem.

Položaj in razvoj obstoječe infrastrukture

Jure Fišer, Gorenje Surovina d.o.o.

V Sloveniji se z reciklažo ukvarja okoli 30 podjetij. Imamo infrastrukturo za komunalne odpadke (sortiranje, biološka stabilizacija, kompostiranje, proizvodnja RDF/SRF), sortiranje embalaže, predelavo kovinskih odpadkov in barvnih kovin, razgradnjo OEEO in energetsko izrabo odpadkov (cementarne, toplarne). Pri ravnanju z odpadki mora biti merilo ekonomika. Zakaj bi morali graditi nove infrastrukturne objekte in ne sežigati, glede na to, da infrastrukturne objekte že imamo. Vsa infrastruktura, ki bo dodatno grajena, bo namreč grajena samo iz državnega proračuna, saj smo zamudili evropski denar. Ali bomo torej gradili kaj novega ali uporabili to, kar že imamo v zasebnem sektorju. To lahko rešujemo s koncesijami.

Jože Leskovar, Kostak d.d.

Investicija v Center za ravnanje z odpadki je potekala v več fazah od leta 2003. Gre za investicijo izključno na strani občine Krško in podjetja Kostak, brez podpore evropskih sredstev. Šlo je za izgradnjo tehtnice in nadstrešnice s kompostarno, ročne sortirnice in prekladalne postaje, izgradnjo naprave za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in izgradnjo zaprtega objekta za biološko obdelavo ločeno zbranih bioloških odpadkov in biološke obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Z izgradnjo objektov smo dosegli dobre ekološke, ekonomske in socialne rezultate, povečale so se količine in čistost uporabnih surovin, zmanjšale so se količine odloženih odpadkov. V letu 2015 predvidevamo, da se bo odložilo 1.600 ton odpadkov, v letu 2016 še samo 800 ton odpadkov iz občin Krško in Kostanjevica na Krki, kar znaša manj kot 30 kilogramov odloženih odpadkov na prebivalca letno. V nadaljevanju sledi pridobitev IPPC dovoljenja za CRO Spodnji Stari Grad, v načrtovanju je izgradnja objekta za pripravo goriva iz lahke frakcije.

Bojana Stopinšek, Simbio, d.o.o.

V času, ko so se gradili objekti v sklopu RCERO Celje in do danes, se je zakonodaja večkrat spremenila. Temu moramo in poskušamo slediti. Primer sprememb pri sortirnici: ko smo vlagali vlogo, je bila sortirnica del gospodarskih javnih služb, sedaj je to posebna storitev. Med tem nam je država predpisala amortizacijsko stopnjo, ki je zelo velika, tako da imamo pri sortirnici izgubo. Vendar, če sortirnico zapremo, moramo vračati evropski denar. MBO je bil projektiran v skladu z uredbo iz leta 2005. V letu 2010 smo MBO sprejeli v redno delovanje, vendar zaradi spremenjenih standardov v teh letih ne dosegamo trenutnih standardov za MBO. Toda v skladu z direktivo o odpadkih cilje dosegamo. Da zgradiš zbirni center po normativnih države, je potrebnih 5 milijonov evrov. V našem primeru je občina Štore 3 kilometre oddaljena od glavnega centra za ravnanje z odpadki, vendar mora imeti kljub temu svoj lastni zbirni center. Letno obratovanje enega zbirnega centra pa pomeni okoli 50.000 evrov na leto. Namen centra za ravnanje z odpadki, ki je bil financiran s strani EU, je bil, da imajo prebivalci za ravnanje z odpadki primerno ceno. Med pripravo, izgradnjo in trenutnim stanjem pa je spreminjanje zakonodaje omogočilo stekanje uporabnih surovin v zasebni sektor, centrom pa prepustilo odlaganje odpadkov.

Ivan Plevnik, Kocerod, d.o.o.

Pri snovanju centov za ravnanje z odpadki smo v začetku bolj govorili o tem, kako bomo manjšali količino odloženih odpadkov in kako jih bomo več sežigali. Centre za ravnanje z odpadki morda danes gledamo preveč statično in na državnem nivoju ne vedo, kaj bi z nami. Infrastrukturo centrov moramo nadgrajevati. Danes so tehnologije za ravnanje z odpadki drugačne, kot so bile pred desetimi leti. Več poudarka bi morali dati temu, kako čim bolj izkoristiti mešane komunalne odpadke. Reciklažne tehnologije danes že omogočajo, da se lahko odpadki bolj uporabijo snovno, kot pa da se sežigajo. Problem se pojavlja predvsem pri povzročiteljih odpadkov, kot je npr. embalaža, kjer s strani malih proizvajalcev embalaža velikokrat konča med mešanimi odpadki. Pri komunalnih odpadkih ne smemo upoštevati samo ekonomskega interesa, ampak tudi okoljski interes. Potrebno se bo prilagajati, zato naj se vzpostavi sistem, ki bo to omogočal.

Video - Zelena strategija ravnanja z odpadki kot viri

Seznam posnetkov