Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Ravnanje z embalažno in odpadno embalažo

Ministrstvo za okolje in prostor

Mag. Jana Miklavčič

V 8. členu Direktive o odpadkih 2008/98/ES je opredeljeno, da imajo države članice za namen ponovne uporabe ter preprečevanja nastajanja, recikliranja in drugih načinov predelave možnost, da sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za fizične ali pravne osebe velja razširjena odgovornost proizvajalca (ROP). Sistem ravnanja z odpadno embalažo (OE) je delni sistem ROP, in sicer za osem snovnih tokov. V sistemu ravnanja z odpadki v Sloveniji in izvajanjem ROP se največ težav pojavlja predvsem na področju odpadne embalaže in izrabljenih motornih vozil. Zato je prvi pogoj za uspešno rešitev, da se na novo opredeli zakonodajni okvir v Zakonu o varstvu okolja. Temelj so stabilno zakonodajno okolje in institucije za izvajanje teh obveznosti. Morajo biti jasna pravila za akterje na trgu, določilo tržnih deležev, potreben je trenutni vpogled v izpolnjevanje obveznosti (upravljanje z masnimi tokovi), zagotoviti je potrebno tudi učinkovit nadzor. Praksa pri izvajanju nadzora je v državah zelo različna. Med temi je na primer nadzor znotraj državnih organov (register, »clearing house«) ali pa, da zavezanci pooblastijo nadzorni organ, ki bo to izvajal.

Pri vzpostavitvi novega sistema ravnanja z OE ali pri popravkih moramo še razmisliti, kaj narediti. Zapisati je potrebno, kaj so anomalije, ki so se pokazale pri izvajanju sedaj veljavne uredbe. To se nanaša na OVD, na pogoje za ustanovitev družb za ravnanje z OE, sprotno spremljanje ravnanja z OE, cilji, ukrepanja idr. Na ministrstvu načrtujemo prenovo sistema okoljskih dajatev in sistema za embalažo. Temeljite spremembe pa najprej terjajo spremembo zakona in zakonskega predpisa.

Zavezanec

Lučka Kavkler, Mercator, d.d.

V Mercatorju nastopamo v vlogah embalerja, pridobitelja embalaže in uvoznika emaliranega blaga. Nastopamo tudi v vlogi distributerja, trgovca in končnega uporabnika. Trudimo se, da bi bila kvaliteta zbrane odpadne embalaže čim višja, vendar se to vedno ne da izpeljati. Odpadno embalažo prevzemamo na mestih nastanka ali na zbirnih mestih. Veliko delamo na področju zmanjšanja porabe vrečk za enkratno uporabo, zato smo leta 2008 vsem gospodinjstvom podarili trajno vrečko. Ker na nacionalni ravni ni poenoteno področje zabojnikov glede komunalne embalaže, tudi pravila ločevanja pri posameznih komunalnih podjetjih se med seboj zelo razlikujejo, imamo problem pripraviti interna navodila za zaposlene. Zato so navodila zelo splošna, kar ni v redu. Želeli bi si tudi standardizacije v smislu omogočanja delovanja elektronskih izračunov, da se zmanjša administrativno delo.

Predlogi:

  • ostrejši nadzor DROE (izpolnjevanje obveznosti v okviru DROE je bolj zaželeno kot izpolnjevanje obveznosti v okviru javne službe),
  • potrebno je zagotoviti kvalitetnejše podatke za poročanje, da se prepreči podvajanje poročanja,
  • finančna uprava naj poostri nadzor zavezancev,
  • nujna so ažurna in hitra pojasnila MOP in ARSO glede razrešitev dilem v zvezi s poročanjem,
  • znižajo se meje za poročanje na 5 ton,
  • razmejiti naloge med izvajalci javne službe/DROE/podizvajalci,
  • poenotiti definicijo pojmov - zabojniki za odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek (barve zabojnikov, pravila ločevanja in odlaganja v zabojnike …),
  • poenotenje postavk na fakturah,
  • omejitev predpisovanja specifičnih zahtev s strani občin
  • nazivi in naslovi lokacij v IS so pomanjkljivi, zato je potreben uraden vir naslovov s strani države.


Sheme

Katja Slokan, Unirec d.o.o.

Sam sistem ravnanja z odpadno embalažo je dober, zato ni naš namen, da bi celoten sistem obračali na glavo. Iščemo pa smotrne dopolnitve za delovanje. Pogrešamo celovit pristop, ki zajema glavne poglede za vse deležnike. To so razmejitev obveznosti in nalog med deležniki za posamezen masni tok, razmejitev kritja stroškov oziroma finančni tok ter poenotenje predpisov in modelov. Problem, ki je zelo težaven pri ravnanju z odpadno embalažo, je mešanje snovnih tokov. Vsebnost primesi v masnih tokovih narašča, kar zelo onemogoča predelavo. Zato se tudi statistike v deležu posameznih frakcij kažejo kot boljše, čeprav je vzrok predvsem povečanje mase primesi. Prav tako se zaradi tega zavezancem višajo stroški ravnanja z odpadno embalažo. Ugotavljamo, da prvi prevzemnik (komunalno podjetje), ni stimuliran, da bi vsebnost primesi manjšal. Zato je potrebno čistočo odpadne embalaže zapisati v sistem, da bodo vsi deležniki stremeli k istemu cilju. Ugotavljamo, da tudi z ozaveščanjem teh anomalij ne moremo v celoti odpraviti.

Brigita Šarc, Dinos d.d.

Zaznali smo, da so pri izvirnih povzročiteljih poleg odpadne embalaže prisotni tudi drugi materiali. Vedno več je nepravilno spraznjene odpadne embalaže. Težava v tem je, kako voditi evidenčne liste – katere količine so prave oziroma na kakšen način izvajati sledljivost, da ne bo zavajajočih podatkov o količini prevzete odpadne embalaže. Prav tako imamo težave pri klasifikacijskih številkah po sortiranju. Ker poleg embalaže zbiramo tudi materiale iz drugih industrij, ki pa so po svoji sestavi materialov enaki nekaterim iz druge vrste odpadkov, jih pripravljamo glede na material in ne glede na odpadno embalažo. Iz več virov dobimo namreč isti material. Zato naj se za enake materiale poenoti klasifikacijska številka.

Srečko Bukovec, Slopak d.o.o.

Pri odpadni embalaži imamo zelo heterogen masni tok pri materialu in pri mestih nastajanja. V Sloveniji imamo sheme, ki so delno v lasti zavezancev, pretežno pa so vertikalno integrirane, kar pomeni, da več profitno orientiranih družb tekmuje za sredstva zavezancev. Temeljno poslanstvo vsake DROE mora biti, da je neodvisna od vseh deležnikov v sistemu, da je orodje posameznikov oziroma deležnikov v sistemu. Stanje v Sloveniji je takšno, da je gospodarstvo pričelo gledati samo na ceno. V Sloveniji smo v ospredju v Evropi glede na razdrobljenost sistema. Ne glede na vse večje število DROE pa nimamo klirinške hiše. Zaradi neprevzemanja odpadne embalaže s strani DROE imajo težave komunalna podjetja. Težavna je kontrola masnih tokov, kvalitete, podatki so vprašljivi, prihaja do kraje materialov, velik je delež free-riderjev idr.

Predlogi:

  • za mešanje snovnih tokov: sortirne analize mešane in druge embalaže 2-krat letno, prevzem masnega ekvivalenta tistih količin odpadkov, ki ne sodijo med prevladujoč masni tok, kritje presežnih stroškov, ki so nastali z zbiranjem in obdelavo, nujna je uskladitev z drugimi predpisi,
  • poenoteno poimenovanje in enotne barve za zabojnike, kar dolgoročno izboljšuje rezultate ločenega zbiranja (trenutno ima ločeno zbiranje po Sloveniji 64 različic),
  • bolj jasna določitev obveznosti izvirnega povzročitelja,
  • določi naj se, ali sme prevzemnik odpadne embalaže, če prepozna pri prevzemu tudi nečistoče, določen del oddane »odpadne embalaže« prevzeti pod drugo klasifikacijsko številko ali razdeliti maso,
  • da se izsortirane frakcije iz 15 01 xx – razvrščajo kot 19 12 xx oziroma, če se meni, da mora ostati 15 01 xx, naj se v teh primerih pri oddaji takega odpadka pri evidenčnem listu po sortiranju oprosti določitve sheme,
  • zagotoviti enake pogoje za delovanje vseh DROE in obvezno oblikovati minimalne pogoje za ustanovitev in delovanje DROE,
  • definirati vsebino embalažnine,
  • celovito analizirati pravne, ekonomsko-finančne temelje obstoječe Uredbe, tokove materiala, podatkov idr.

Video - Zelena strategija ravnanja z odpadki kot viri

Seznam posnetkov