Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Strateška izhodišča za učinkovito ravnanje z odpadki kot viri

Ministrstvo za okolje in prostor

Mag. Tanja Bogataj

Na ministrstvu se v zadnjem letu veliko posvečamo trajnostnemu razvoju. Na področju odpadkov in krožnega gospodarstva ne želimo, da je to samo trend, ampak nujna smer. Pri tem pričakujemo sodelovanje gospodarstva, da lahko pripravimo ustrezno zakonodajo. Želimo dialog, ki bo pokazal, kaj je potrebno še urediti, kje so pomanjkljivosti, kaj bi lahko bilo boljše. Dobrodošel je prenos dobrih praks naših podjetij v tujini tudi v Slovenijo. Gospodarstvo pa k sodelovanju vabimo tudi pri snovanju okvirnega programa prehoda na zeleno gospodarstvo, ki obravnava tudi področje odpadkov. Do konca leta želimo priti do sistemskih rešitev.

Mag. Jana Miklavčič

Osnove strategije ravnanja z odpadki so v strateških dokumentih EU, ki jih moramo prenesti v slovenski pravni red. Med njimi je okoljski akcijski program, ki temelji na spreminjanju odpadkov v vir, na dosledni uporabi hierarhije ravnanja z odpadki, absolutnem zmanjšanju nastajanja odpadkov na prebivalca, omejitvi energetske predelave odpadkov na materiale, ki jih ni mogoče reciklirati, postopnem ukinjanju odlaganja na odlagališčih, zagotovitvi visokokvalitetnega recikliranja in razvoju trgov za sekundarne surovine. Tudi sporočilo Evropske komisije v letu 2014 je bilo jasno: Na poti h krožnemu gospodarstvu – program za Evropo brez odpadkov.

Večina podnebnih paketov temelji na strategiji za obdobje do 2030, 2050. Zato moramo tudi na ministrstvu zasnovati pakete in strategije, ki bodo imeli dolgoročnejše cilje, kot samo do leta 2020. Pri prehodu v krožno gospodarstvo moramo začeti že pri zasnovi izdelkov (zmanjšanje količine materialov, podaljšanje življenjske dobe izdelkov idr.), zagotoviti je potrebno okolje za ustvarjanje trgov za sekundarne surovine (reciklirane materiale), potrebno je znižati stroške recikliranja in ponovne uporabe idr.

Evropska komisija je podala izzive, povezane z odpadki. Med njimi so 30 % zmanjšanje odpadkov v morju do leta 2020 (v Sloveniji bo to vpeto v nacionalni program upravljanja z vodami), ukrepi za spodbujanje trgov za recikliranje gradbenih odpadkov, zmanjšanje živilskih odpadkov v proizvodnem, trgovskem/distribucijskem sektorju in v gospodinjstvu za 30 % do leta 2025, vzpostavitev boljšega registra vsaj za nevarne odpadke, zmanjšanje porabe lahkih plastičnih vrečk in prepoved odlaganja plastike na odlagališčih do leta 2025, razvoj okvira politike za povečanje recikliranje fosforja idr.

Do 20. avgusta 2015 je na Evropski komisiji odprto javno posvetovanje o možnostih politike za razvoj novega ambicioznega pristopa h krožnemu gospodarstvu. Državljani, javni organi, podjetja in druge zainteresirane vladne in nevladne skupine so vabljeni, da predstavijo svoje poglede na vprašanja o različnih delih gospodarskega cikla ter svojo vlogo pri prehodu na krožno gospodarstvo. Komisija bo zbrana mnenja upoštevala pri pripravi akcijskega načrta, ki ga bo predstavila do konca letošnjega leta. Novi sveženj ukrepov bo slonel na pristopu, ki bo v celoti upošteval interakcije in soodvisnost vzdolž vrednostne verige. Zajemal bo spremenjen zakonodajni predlog o odpadkih in sporočilo o akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo.

Čeprav se je na ravni EU zgodil velik premik v ravnanju z odpadki, še vedno nastane 2,7 milijarde ton odpadkov (98 milijonov ton nevarnih odpadkov). Od tega se jih 40 % pripravi za ponovno uporabo ali reciklira. V Sloveniji nastane 4,6 milijona ton odpadkov, od tega 56 % nevarnih odpadkov in 44 % nenevarnih odpadkov. V zadnjih petih letih se je v Sloveniji za trikrat povečala količina ločeno zbranih odpadkov, kar pomeni, da se je ločeno zbralo 63 % odpadkov, 26 % pa je bilo odloženih.

Konec maja smo v slovenski pravni red prenesli novo uredbo o odpadkih (37/2015). Spremembe so bile potrebne zaradi pomanjkljivosti in nepravilnosti prenosa Direktive 2008/98/ES. Premalo je bilo poudarjeno, kaj je tveganje za okolje. Spremembe so bile tudi pri nekaterih členih, spremenjena je bila priloga 3, lastnosti nevarnih odpadkov, potrebna je bila uskladitev z Zakonom o varstvu okolja pri nekaterih definicijah, upoštevati je bilo potrebno zahteve Računskega sodišča RS o vodenju evidenc o odpadkih, o poročanju o odpadkih in o analizi poročil idr. V novo Uredbo je implementiran tudi sklep EK o novem seznamu odpadkov. Pomemben del uredbe je, da Vlada RS kot operativni program varstva okolja sprejme program ravnanja z odpadki, ki ga pripravi ministrstvo. V programu se določijo analiza obstoječega stanja na področju ravnanja z odpadki in nato konkretni ukrepi za izboljšave. Rok za pripravo programa je konec leta 2015. Za točen pregled in vodenje stanja ravnanja z odpadki je potrebno urediti ažurno evidenco.

Zaradi manjše kadrovske zasedbe nam na ministrstvu manjka analiza stanja. Analiziramo le generalne tokove odpadkov. Del programa bo segment preprečevanja odpadkov, kjer se bomo osredotočili na določene osnovne tokove odpadkov, na vse namreč ne bo možno.

Na področju odpadne embalaže trenutno dosegamo cilje EK, vendar je EK določila višje cilje, kjer pa bi lahko imeli težave predvsem zaradi trenutne infrastrukture. Med cilji ravnanja z odpadki je tudi nič energetske predelave odpadne embalaže. Do leta 2025 oziroma 2030 je predlog EK znatno povečanje ciljev recikliranja plastike (22,5 % → 60 %) in lesa (15 % → 80 %). Ločena sta cilja recikliranja za kovine, in sicer ločeno za železne kovine in aluminij ter povečanje ciljev (50 % → 90 %). Predlog zajema tudi nov način izračunavanja ciljev recikliranja (upoštevanje nečistoč > 2 %, kompozitni materiali). Predlagan je bil tudi cilj 100 % prepovedi odlaganja kakršnega koli reciklabilnega odpadka do leta 2025.

V Sloveniji so pomanjkljivosti za doseganje višjih ciljev ravnanja z odpadki predvsem v pomanjkanju ustrezne infrastrukture za ponovno uporabo, prav tako pa je potrebno dogovoriti stališče do termične obdelave odpadkov. V osnovi bomo sledili čim manjši podpori odlaganja odpadkov, zmanjšanju odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, prednostnemu vrstnemu redu postopkov predelave odpadkov, termična obdelava odpadkov pa mora biti energetsko tako učinkovita, da se šteje za postopek predelave. Na ministrstvu smo si zadali tudi nalogo prenove okoljskih dajatev.

Video - Zelena strategija ravnanja z odpadki kot viri

Seznam posnetkov