Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Kakšno strategijo ravnanja z odpadki želimo

Zavezanci

Mag. Vilma Fece, Gorenje, d.d.

Ravnanje z odpadki v Gorenju kreira zakonodaja, ki je zelo kompleksna in dinamična. Tudi pri izbiri tehnoloških procesov smo odvisni od ravnanja z odpadki. Vse bolj pomembne so zahteve kupcev in nabavni viri. Na področju ravnanja z odpadki je vse preveč družb za ravnanje z odpadki, različnih interesov, vse pa plačamo zavezanci. Preveč se govori o teh družbah in nič o tem, kaj mora gospodarstvo prispevati za te družbe. Pri zasnovi izdelka je zelo zahtevno upoštevanje eko dizajna. Na ta način je izdelek povezan s pripravo za ponovno uporabo po njegovi življenjski dobi. Prav tako ne smemo zlahka pristopiti k centrom za ponovno uporabo, ki se vse bolj širijo pri komunalah. Predvsem na področju električne in elektronske opreme je to problematična zadeva, saj gre pri tem za odgovornost proizvajalca. Če se bo z aparatom kaj zgodilo, bodo ljudje prišli k proizvajalcu in ne h komunali. Zato je potrebno narediti presojo, za katere izdelke je ponovna uporaba primerna. Od vseh vhodnih surovin imamo 10 % odpadka, za vsako odstopanje poiščemo vzroke. Če bi lahko s komunalnimi odpadki ravnali tako, kot želimo, jih ne bi imeli nič, saj bi jih že na mestu nastanka z energetsko predelavo predelali v gorivo.

Mag. Anja Kocjančič, Petrol d.d.

Za obvladovanje mase odpadkov znotraj Petrola smo pripravili strategijo ravnanja z odpadki, ki se mora tudi ekonomsko iziti. V strategiji smo upoštevali hierarhijo ravnanja z odpadki. Petrol je energetska družba, zato je za nas atraktivna tudi energetska izraba odpadkov. Ker imamo 350 lokacij po vsej Sloveniji, je naš izziv predvsem ločeno zbiranje odpadkov na vseh lokacijah, da zmanjšamo večino mešanih komunalnih odpadkov. Nenehno iščemo možne uporabe za transformacijo odpadka v vir. V bioplinarnah iz bioloških odpadkov proizvajamo produkte – digestat oziroma gnojilo. Naš odpadek je tudi papirniški mulj, kjer v sodelovanju z Luko Koper proizvedemo produkt, ki ga uporabijo za pokrivanje deponije premoga in s tem preprečijo prašenje. Sodelujemo s 60 komunalnimi podjetji in 4 shemami za zbiranje odpadkov. Za nas je to precej naporno, saj moramo imeti 60 pogodb, kjer ima vsako komunalno podjetje svoj sistem. Zato bi morali najti za gospodarske družbe sistem, ki bi bil učinkovit in da lahko sami izberemo komunalno podjetje ne glede na regijo.

Janja Leban, Gospodarska zbornica Slovenije

Osnova za strategijo mora biti realna ocena stanja. Upoštevani morajo biti vsi tokovi odpadkov in tehnološke možnosti, ki v Sloveniji obstajajo. Potrebujemo poenoteno metodologijo, da bodo izračuni poenoteni in pravilni. Pričakujemo celovit pristop, pri čemer naj se upoštevajo tudi drugi dejavniki, kot so emisije TGP, kakovost materiala, kjer se preveri, ali je reciklirani material primeren za določeno uporabo. Zelo pomembno je, da se v pripravo strategije vključi gospodarstvo in se med seboj povezujejo stroke različnih panog. Prav tako je potrebno odpraviti nepreglednost in neusklajenost zakonodaj. Petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki mora biti temelj ravnanja. Odstopanje je možno le za posamezne tokove odpadkov, kadar določen predpis to dovoljuje. Zato je pri hierarhiji ravnanja z odpadki potrebna določena fleksibilnost. V podporo krožnemu gospodarstvu , kjer so odpadki viri surovin, so potrebni ukrepi za spodbujanje ustvarjanja trgov za reciklirane materiale, ki so tudi tržno zanimivi.

Igor Pipan, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

Pri pripravi strategije ravnanja z odpadki je pomembno pogledati in določiti tudi vlogo mikro in malih podjetij. V Sloveniji je približno 200.000 poslovnih subjektov, od tega je večina mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 80 % delavcev. Največjo dodano vrednost ustvarijo v obdelovalnih dejavnostih. Problem mikro in malih podjetij (MMP) je, da morajo ne glede na svojo velikost spoštovati veliko predpisov, zakonodaja pa je zelo zahtevna, preobsežna in težko razumljiva. Postopki so dolgotrajni. Primer: za en avto servis je bilo potrebno izpolniti več kot 200 strani administracije. Veliko manjših gospodarskih subjektov sploh ne ve, ne razume, kaj se od njega zahteva, zato se temu težko prilagaja in zato se odloča na način, kjer lahko v danem trenutku rešuje trenutno situacijo, pojavljajo se goljufije, izogibanje predpisom idr. Zato bi bilo potrebno za MMP zadeve poenostaviti in jim tako omogočiti lažje delovanje. Nadzor nad temi podjetji je težek, saj jih je veliko. Gre predvsem za to, da se podatki, ki so znotraj uprave že na voljo, od MMP naj ne zahtevajo ponovno, razen če jih je potrebno posodobiti. Prednost MMP pa vsekakor je, da so bolj prožna, hitro prilagodljiva in inovativna. Tudi pri MMP obstajajo dobre prakse. Na področju odpadkov in okolja je veliko priložnosti, vendar je potrebno ustrezno informiranje, izobraževanje, s čimer bi dosegli večji učinek kakor s sankcioniranjem. Manjši poslovni subjekti velikokrat zaznajo dobre priložnosti pri odpadkih, vendar se pri uvajanju in legalizaciji ideje soočijo z dolgotrajnimi postopki, kar jih po navadi odvrne od tega, da bi te ideje izpeljali legalno. Zato naj se pri pripravi strategije upošteva tudi to, da imamo v Sloveniji veliko MMP. Določi naj se, kako pristopiti k delu z njimi predvsem v obliki izobraževanja, ozaveščanja, zato da bo ravnanje z odpadki z njihove strani v bodoče boljše. Trenutno so jim odpadki problem, ki se ga želijo rešiti.

Predlogi zavezancev:

  • pravočasno implementirana evropska zakonodaja v pravni red Slovenije (ob sodelovanju gospodarstva),
  • razumljiva, izvedljiva in stroškovno vzdržna zakonodaja,
  • zakonodaja mora jasno opredeliti razmejitev med tržno dejavnostjo in javnimi gospodarskimi službami (JGS),
  • zakonodaja mora biti usklajena z davčno zakonodajo,
  • zakonodaja mora biti poenostavljena (brez administrativnih ovir),
  • v zakonodaji mora biti opredeljena odgovornost javnih uslužbencev,
  • strategija naj vzpostavi mehanizme za preprečitev »zginevanja« določenih tokov odpadkov (praviloma profitabilnih),
  • strategija naj določi vlogo JGS v krožnem gospodarstvu,
  • strategija naj vzpostavi poenoten model podaljšane proizvajalčeve odgovornosti,
  • uveljavi naj se princip »onesnaževalec plača«,
  • nedvoumno naj se določijo obveznosti DROE do vseh deležnikov v sistemu,
  • poveže naj se komplementarna stroka (gradbeno, kmetijsko idr.) pri iskanju postopkov za spremembo statusa odpadka,
  • poenostavi in razširi naj se uporaba državnih baz podatkov (IS-odpadki) na način, da bodo razvidni masni tokovi odpadkov (omogočen naj bo vpogled vsem uporabnikom, tudi inšpektorjem za posamezne lokacije, s čimer bi se lahko zmanjšala administracija),
  • omogočiti izbiro komunalnega podjetja glede na kakovost storitve in ne po regionalnem principu,
  • pri razširjeni odgovornosti proizvajalca morajo biti jasno opredeljene odgovornosti, delovanje transparentno,
  • potrebno je poenotiti pristope shem pri razširjeni odgovornosti proizvajalca,
  • vzpostaviti je potrebno mehanizem, da se čim več odpadkov predela v Sloveniji (tako slovenskih kot uvoženih),
  • sprejmejo naj se ukrepi za preprečitev »črnega trga« in odlaganja v naravo,
  • davčna zakonodaja naj bo spodbuda, da se zagotovita učinkovitejše zbiranje in predelava,
  • pri pripravi strategije upoštevati specifičnost mikro in malih podjetij, ki jih je v Sloveniji veliko.



Sheme

Martin Ulke, Interseroh d.o.o. (Alba Group)

Danes je v Nemčiji 10 operaterjev dvojnih sistemov. Rezultat tekmecev so nove investicije v infrastrukturo in zmanjševanje operativnih stroškov za zbiranje, predelavo oziroma recikliranje ter nova delovna mesta na področju ravnanja z odpadki, zelene ekonomije. V Nemčiji je šest sortirnic za odpadno embalažo. Kakšen je učinek investiranja v infrastrukturo za odpadke med tekmeci? V letu 1990 je bilo 87 % komunalnih odpadkov, samo 13 % je bilo ločeno zbranih. V letu 2008 pa je bilo že okoli 40 % komunalnih odpadkov in več kot 60 % ločeno zbranih odpadkov. Kaj recikliranje pomeni za proizvajalce in uvoznike? Leta 1997 je bilo okoli 2 milijardi evrov prihodkov pri zbiranju odpadne embalaže. V letu 2011 pa se je prihodek pri zbiranju odpadne embalaže zmanjšal na okoli 1 milijardo evrov, kar pomeni znižanje stroškov za proizvajalce in uvoznike. Vendar tudi v Nemčiji in v Avstriji sistem ni popoln. Eden največjih problemov, s katerim se je srečeval sistem ravnanja z odpadno embalažo v Nemčiji, je bil v letu 2013-2014, ko se je celoten sistem skoraj zrušil. Situacija je zelo podobna razmeram v Sloveniji. Količina embalaže v rumenem zabojniku je najdražja za proizvajalce in uvoznike in najbolj težavna za zbiranje in recikliranje. Kaj se je zgodilo? Proizvajalci in uvozniki so uporabili luknje nenatančne zakonodaje in poročali manjše količine od dejanskih. Sistem se je skoraj popolnoma zrušil. Kaj se je naredilo? V 2014 je bil ratificiran 7. amandma odloka vlade o embalaži, ki je prinesel pomembne spremembe: nič več prevzema na prodajnih točkah in prevzemne rešitve, specifične za industrijo, so se močno omejile. Po spremembi zakonodaje je količina poročane zbrane embalaže v letu 2015 ponovno narasla. Lekcija, ki se je lahko iz tega naučimo, je, da proizvajalci in uvozniki želijo prihraniti denar, zato mora biti zakonodaja zelo jasna, transparentna, da se izognemo napakam, luknjam v zakonodaji in free-riderjem.

Dejan Zver, GIZ Skupne sheme

Mišljeno je, da so vse sheme podaljšana roka vseh zavezancev. Menimo, da je področje ravnanja z odpadki, ki je v RS organizirano po sistemu razširjene odgovornosti proizvajalca, organizacijsko in infrastrukturno najbolje pokrito področje ravnanja z odpadki v Sloveniji. Z zgrajeno infrastrukturo že več let uspešno dosegamo določene okoljske cilje. Zaradi nejasnih zakonodajnih okvirov prihaja pri teh sistemih do številnih operativnih težav, predvsem na področju ločnice med zasebnim in javnim. Zato je skrajni čas, da se ta meja zariše in da se odpravijo operativne težave. Zgrajen mora biti stabilen zakonodajni okvir za vse tokove odpadkov, da lahko investiramo, planiramo.

Predlogi:

Področje odpadne embalaže

  • ohranitev tržnega sistema (ohranitev sistema podaljšane odgovornosti proizvajalca z jasnimi zakonodajnimi okvirji),
  • zaostritev pogojev za pridobitev OVD za DROE na način, da je zahtevan minimalni osnovni kapital in predložitev finančnega jamstva za izpolnitev obveznosti,
  • normativni pogoji prevzemanja odpadne embalaže od IJS: določiti standarde, ki jih mora izpolnjevati vsaka IJS pri predaji odpadne embalaže, da ne prihaja do zlorab in s tem do neupravičenih stroškovnih obremenitev določenih DROE oziroma posledično zavezancev,
  • zmanjšanje praga zavezancev s 15 ton na 0 ton oziroma kompromis glede na predvidevanje smiselnosti (pravična razporeditev finančnega bremena med zavezance),
  • uvedba kliringa za učinkovit sistem izravnave in izračunavanja deležev (to lahko omogoči uredba ali MKO na podlagi javnega pooblastila),
  • transparentna in jasna zakonodaja, stalno prilagajanje in izboljševanje zakonodaje,
  • dogovorjena definicija obsega trga in dosega zbiranja,
  • ločevanje gospodinjske/komunalne embalaže in industrijske/nekomunalne embalaže,
  • stalno učenje od drugih držav, saj se tudi druge države soočajo z enakimi problemi kot Slovenija.

Cilji predlogov predvidevajo:

  • ohranitev tržnega sistema, ki prinaša zavezancem v okviru razširjene proizvajalčeve odgovornosti (RPO) kvalitetno storitev in stroškovno sprejemljivo uresničevanje obveznosti RPO,
  • nemoteno prevzemanje odpadne embalaže oziroma drugih odpadkov od IJS, ter doseganje okoljskih ciljev na področju ravnanja s posamezno vrsto odpadka,
  • pošteno razporeditev stroškov znotraj celotnega sistema ravnanja z tokovi odpadkov, ki ima pozitivne učinke na slovensko gospodarstvo in učinkovitost pri dajanju embalaže na trg,
  • učinkovit sistem izravnave in izračunavanja deležev.



Komunalno podjetje

Rudi Horvat, Saubermacher Slovenija d.o.o.

Delujemo v štirih državah in poslovno okolje se je močno spremenilo. Prihaja do velikih sprememb. V Evropi manj razvite države odpadke večinoma odlagajo. V Sloveniji smo v letu 2012 okoli 50 % odpadkov reciklirali. Cilj Evrope je 70 %. Gospodarjenje z odpadki ne more pokriti vseh potreb po sekundarnih surovinah (primer bakra). Tudi 100 % zaključeni krog ni izvedljiv, saj obstaja del nevarnih snovi, ki se jih ne da reciklirati in za to potrebujemo posebne rešitve. Probleme pri infrastrukturi za odpadke povzroča spreminjanje zakonodaje in zastarevanje tehnologij, zato so ves čas potrebne dopolnitve tehnologij in infrastrukture. Edina shema, ki v Sloveniji deluje, je shema za odpadne gume, ker je samo ena.

Predlogi komunalnega podjetja Sauber­macher Slovenija:

  • jasna zaveza k reciklaži,
  • konec odlaganja odpadkov primernih za recikliranje in podpora nadzornih ukrepov,
  • medsebojno povezati sistem termične izrabe odpadkov in recikliranje,
  • namenske končne deponije,
  • zahteve za prilagoditev industrije v smeri uporabe reciklabilnih produktov,
  • pritisk na izrabo industrijskih in komunalnih odpadkov,
  • ločeno zbiranje odpadkov je še zmeraj osnova za gospodarno ravnanje z odpadki,
  • regijski centri niso sami po sebi zgodba o uspehu, to morajo dokazati skozi čas obratovanja z implementacijo novih tehnik,
  • jasna politika za ravnanje z vsemi vrstami odpadkov,
  • »destigmatizacija« objektov za biološko obdelavo odpadkov.



Civilna iniciativa

Erika Oblak, Ekologi brez meja

Če govorimo o tem, kakšen program ravnanja z odpadki si želimo, je to takšen, ki bo zajemal glavne odpadkovne vire (tu so pomembni podatki), program, ki bo izvedbeno učinkovit, premik stran od sežiga, sosežiga in odlaganja in ne nazadnje takšnega, ki bo fleksibilen, ki bo omogočil znižanje stroškov in bo odpiral nova delovna mesta. Če se odločimo za program brez sežiga, sosežiga in odlaganja, potem moramo v to usmeriti celoten sistem. Največje probleme s krožnim gospodarstvom imajo namreč tiste države, ki imajo sežig, saj se njihova mesta na ta način ogrevajo. Med njimi so Danska, Švedska idr. Na hierarhiji ravnanja z odpadki je naprej preprečevanje nastajanja odpadkov. Na kaj moramo biti pri tem pozorni? Predvsem na to, da se ne uniči že obstoječih iniciativ, ki se za to trudijo. Zato je potrebno narediti pregled nad tem, kdo se s čim že ukvarja in ta sistem nadgraditi, jim omogočiti rast in njihov prenos ter poiskati možnosti večjih zakonodajnih in finančnih spodbud za razvoj podobnih ali novih praks.

Predlogi Ekologov brez meja:

  • ukrepi naj temeljijo na kvalitetnih podatkih,
  • MBO naprave nadgraditi v SIBO (snovna izraba, biološka obdelava),
  • določiti, kaj je smiselno reciklirati v Sloveniji,
  • podaljšana odgovornost proizvajalca do gospodinjstev,
  • neprofitnost in transparentnost odpadkovnih shem,
  • močna podpora kvalitetnemu kompostiranju (doma in v cetraliziranih kompostranah),
  • uskladitev zakonodaje, da bo sistem podpirala in ne zavirala.

Video - Zelena strategija ravnanja z odpadki kot viri

Seznam posnetkov