Zelena-Slovenija-logo

Portal za trajnostni razvoj

Kontakt:

Kontaktirajte nas na e-naslov info@zelenaslovenija.si ali pokličite na 03 42 66 700.

Poiskali bomo ustrezno rešitev za vas.

Ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji

Ministrstvo za okolje in prostor

Andrej Pristovnik

Zadnjih pet let se v Sloveniji zbere približno 5.000 ton odpadnih baterij in akumulatorjev. V letu 2013 je bilo skupno recikliranih okoli 5.500 ton odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA). Tudi na področju OBA je uveljavljen sistem razširjene odgovornosti proizvajalca. Na področju industrijskih baterij in akumulatorjev imamo sistem nosilec-zbiralec-proizvajalec-predelovalec. Imamo evidence načrtov, ki so lahko individualni ali skupni načrt.

Ko govorimo o predelavi imamo na področju prenosnih industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev (B&A) štiri predelovalce na območju EU, kar pomeni, da ostajajo materiali doma. Eden od teh je tudi v Sloveniji, t. j. MPI reciklaža. V primeru B&A ne moremo govoriti o petstopenjski hierarhiji ravnanja z odpadki, ker je baterija vedno sestavni del nekega izdelka. Pri baterijah se začne pri tretji stopnji hierarhije – reciklaži. Menim, da je področje OBA najbolj urejeno področje in sega že v leto 1991. Cilj glede minimalne stopnje zbiranja je bil 25 % do leta 2012 in 45 % do 2016. V Sloveniji te stopnje dosegamo in smo na dobri poti. Stopnjo recikliranja za svinčene B&A, ki je 65 %, v Sloveniji krepko presegamo. Trenutno je v fazi prenos zadnja direktive, kjer se bodo spremenili nekateri členi glede prepovedi (5. člen), spremenile se bodo nekatere zahteve za naprave (da morajo biti narejene tako, da se lahko baterije brez težav odstranijo). Prišlo je tudi do spremembe evidence in v prenosu pooblastil na EU.

Osnova za strategijo je realna ocena stanja. Menim, da je stanje na področju OBA dobro regulirano. V zadnjih 10 letih so se na tem področju zgodile dobre spremembe glede ozaveščanja gospodinjstev in ostalih. OBA zbiramo, uvažamo, izvažamo in predelujemo in imamo za to delovna mesta.

Proizvajalec in predelovalec

Igor Lipovnik, MPI reciklaža d.o.o.

Svetovna proizvodnja svinca na svetu je približno 10,5 milijonov ton, od tega se ga več kot 50 % pridobi z reciklažo. Največ svinca se v svetu porabi za proizvodnjo svinčenih baterij (85,1 %). Svinec je eden najbolj reciklabilnih materialov in se ga reciklira več kot papirja in stekla. Reciklira se ga lahko v neskončnost. Skupina TAB (proizvajalec svinčenih baterij v Sloveniji) za proizvodnjo na letni ravni potrebuje približno 60.000 ton svinca. V MPI reciklaži, ki je del skupine TAB, letno proizvedemo približno 33.000 ton svinca, za kar teoretično potrebujemo okoli 60.000 ton odpada. V Sloveniji je na voljo približno 5.000 ton odpadnih baterij, kar predstavlja 10 % potreb MPI reciklaže, zato odpadne baterije nabavljamo pri pooblaščenih zbiralcih in jih uvažamo na predelavo. Pri nas je baterija surovina, zato svoje kupce ozaveščamo. V Sloveniji imamo sistem zbiranja preko manjših in večjih zbiralcev, tretji vir pa je naš sistem Eco motion, v okviru katerega imamo približno 1.350 prevzemnih mest, kjer baterije prodajamo in se k nam tudi vračajo. 10-20 % baterij pa izgine. Na tem področju so inšpekcije premalo dejavne, predvsem pri izvoznikih. Potrebna bi bila uvedba ekološke takse pri baterijah, kot imajo to v drugih državah.

Zbiralec

Boštjan Šimenc, Kemis d.o.o.

Pri odpadnih baterijah sta dva razloga za dobro funkcioniranje sistema v Sloveniji. Imamo napreč proizvajalca in predelovalca svinčenih baterij, zato ni toliko interesa, da se vzpostavijo sheme. Na začetku so bile cene baterij na trgu približno 70 % nižje kot sedaj. Med baterijami pa se nahajajo tudi druge stvari, ki niso baterije. Kot zbiralci se načeloma tega ne smemo dotakniti in sortirati. Vendar če ne sortiramo, bomo za to več plačali v Nemčiji, ker tam zahtevajo, da je v baterijah samo 5 % nečistoč. Ker drugače plačamo 10 % višjo ceno, kar ni rentabilno. Problem je pojavljanje novih shem. V Sloveniji imamo samo za odpadne prenosne baterije 5 shem. Razlika v ceni se manjša, dela z baterijami pa je vedno več. Problem je, da kot zbiralec 10 % odpadka ne moremo opredeliti kot baterije. Če bi hoteli sortirati, bi morali postati predelovalec. Moramo se zavedati, da z rastjo, količino shem, pada rentabilnost predelave.

Predlogi:

  • zaostritev pogojev za ustanovitev sheme (finančne garancije),
  • pridobivanja vpisa v seznam zbiralcev,
  • poenotenje zakonodaje (enaki procesi pri vseh shemah),
  • OVD za zbiralca (FFS),
  • določitev, kdo je odgovoren za nečistoče med odpadki (IJS, povzročitelj, …),
  • kaj narediti s kalom idr. 

Video - Zelena strategija ravnanja z odpadki kot viri

Seznam posnetkov