17 Zelena razvojna reforma takoj – kdo je prvi na potezi?

dr. Bogomir Kovač foto Boštjan Čadej
dr. Bogomir Kovač foto Boštjan Čadej

dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Ljubljana

Evropa je v izjemni stiski. Sestavni del te zgodbe smo seveda tudi mi. Gre za neučinkovit spoprijem z ekonomsko krizo in hkrati z okoljsko krizo, za nemoč delovanja. Po štirih letih, z novo administracijo, se prvič postavlja vprašanje gospodarske rasti kot neko temeljno razvojno vprašanje. Ni jasnih operativnih rešitev, na kakšen način to uresničiti. Evropa postavlja zelo administrativne, operativne pristope. Ko jih skušate transformirati na nacionalno raven, ugotovite, da gre bolj za administrativno usklajevanje, manj pa za operativno sposobnost in moč za dejanske spremembe. V tej zgodbi smo na nek način obtičali.

V Sloveniji v zadnjih petih letih strateških usmeritev ne manjka. S strategijami, ki jih imamo, nimamo kaj početi. Tudi tiste strategije, ki so naravnane na evropske strategije, niso učinkovite. Tip evropskega načrtovanja, ki ga je razvila EU, je zelo kompleksen in zelo suh, ni aktivacijski. Sledimo kompliciranim matrikam. Poleg tega smo razvili še lastne kazalnike za zeleno rast, imamo celo vrsto usmeritev, ki nam bolj ali manj kažejo, kam pravzaprav želimo priti. Zanimivo je, da v operativnem smislu nismo prišli daleč. Na eni strani imamo vlado, ki rojeva, a ni operativna, na drugi strani pa predloge civilnih združenj, ki nimajo nobenih nastavkov. Od kod je prišla ideja o zeleni proračunski reformi? Saj ni prišla iz Ministrstva za finance, nastala je seveda spodaj. Mi o institucionalni formi ne vemo nič, imamo državo, a ne vemo, kdo jo je ukradel. To je problem. Zakaj pravzaprav stvari ne moremo premakniti? Imamo evropski način načrtovanja, ki je en vidik. Potem imamo drug vidik, ki je na razvojni ravni države, tretji vidik, ki je v podjetniškem sektorju itd. Imamo mešanico pristopov, ki med seboj niso kompatibilni in jih ne znamo združiti. Potrebne so sektorske rešitve zelene rasti. Kar bi veljalo povsem obrniti, je zorni kot gledanja.

Ne smemo biti le sledilci strateškim rešitvam na različnih ravneh. Potrebujemo fokusiranje, to je temelj strateškega usmerjanja. V fokusiranem smislu v Sloveniji potrebujemo svoj program, ki ga bomo od tod dalje priključevali na evropske in druge mreže. Nimamo jasnega strateškega pristopa. Strategija pomeni, da obvladujemo 5, 6, 7 razvojnih področij. Na tej osnovi gradimo svojo gospodarsko rast in trajnostni razvoj. Te projekte je mogoče usmeriti na čista zelena področja, ali pa jih je mogoče zeleno izpeljevati. Vsi mehanizmi, vsi ukrepi, vse politike so povezani od tod dalje. Mi gremo iz operativne ravni na evropsko raven. Potrebno je obrniti situacijo. Moramo imeti torej lastno strategijo, ki bo fokusirana na nekaj področji. Upravljati jih moramo kot dolgoročne projekte, ki niso odvisni od nenehnih zamenjav vlad. Tako bi prišli do stopnje stabilnosti, da se bodo lahko v javno-zasebnem partnerstvu stvari normalno razvijale. Naš glavni problem niso strategije, temveč menedžerska sposobnost, kako projektno voditi to državo. Kako formirati projekte in jim dati 10 do 20-letni horizont, ki bo presegel tudi evropske horizonte. Tako naj bi začeli voditi prebojno zgodbo. Recikliranje obstoječega pristopa, evropskega pristopa, ni prava smer, ker je Evropa z vsako reciklažo bliže svojemu koncu. To filozofijo je potrebno obrniti. 

Video - 3. Zeleni forum (maj 2015)

Seznam posnetkov