14 Železniški promet – prednost v razvojni strategiji države

dr. Peter Verlič foto Boštjan Čadej
dr. Peter Verlič foto Boštjan Čadej

dr. Peter Verlič, Slovenske železnice

Železniški promet je že zelen zmagovalec, saj je v primerjavi s cestnim prometom energetsko bolj učinkovit (50 – 70 % manjša poraba energije na prevoženo tono) in s tem povzroča manjše onesnaževanje okolja. Za gradnjo železniške proge porabimo za pol manj prostora kot za gradnjo enakovredne ceste (z enako pretočnostjo količine blaga in potnikov). Hrup v urbanih naseljih, kjer je primestni promet dobro organiziran z železniškimi povezavami, je do 30 % manjši kot v urbanih naseljih z veliko gostoto osebnih cestnih vozil. Železniški promet je eden najbolj varnih načinov prevoza tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah.

Cilj Slovenskih železnic je postati pomemben regionalni prevoznik in ponudnik celovitih logističnih storitev v srednji in jugovzhodni Evropi ter nosilec storitev v integriranem javnem potniškem prometu v Sloveniji. Trg je odprt in ima konkurenco. Za tovor se tekmuje in prihodnost železnic v EU bo v strateškem povezovanju. Največja konkurenca je še vedno cesta in ne železnice. Sedaj se kljub temu dogaja, da za 20 % tovora železniška podjetja konkurirajo med seboj. Strateška povezovanja bodo v prihodnosti prinesla prave sinergije.

Prometni inštitut je izdelal oceno delovanja SŽ. V letu 2014 so SŽ prepeljale približno 19 milijonov neto ton blaga. Iz izgubarja v višini 20 milijonov € leta 2010 se letošnji dobiček že meri v višini 14 milijonov. Optimizem ostaja. Slovenija je na pomembnem geoprometnem položaju in ocena je, da bi se v letu 2030 ta delež lahko podvojil. Cilj ne bo dosežen, če ne bo investicij v javno železniško infrastrukturo. SŽ se sedaj aktivno vključujejo v razpravo pri razvoju projektov Ministrstva za infrastrukturo. Potrebno je zagotoviti interoperabilnost jedrnih glavnih prog v skladu TSI kategorijo V-M in zahtevami TEN-T, tako da bodo proge skladne z naslednjimi glavnimi tehničnimi parametri: osna obremenitev 22,5 t, največja progovna hitrost 160 km/h (z upravičenimi odstopanji), minimalna progovna hitrost 100 km/h (z upravičenimi odstopanji), svetli profil GB, elektrifikacija glavnega železniškega križa, ERTMS (ETCS nivo 2 in GSM-R) – nov evropski način sistema vodenja vlakov in signalno varnostnih naprav, zagotovitev možnosti vožnje vlakov dolžine 750 m. Brez izgradnje 2. tira Divača – Koper teh količin tovora ne bo možno prepeljati. To ozko grlo se bo kazalo že v letih 2016, 2017, saj je meja nekje pri 14 milijonih tonah med Divačo in Koprom. Rešuje naj se prednostno, ker ozka grla nastajajo. 

Video - 3. Zeleni forum (maj 2015)

Seznam posnetkov