05 Postopna pot do ukinitve okolju škodljivih subvencij

Vida Ogorelec foto Boštjan Čadej
Vida Ogorelec foto Boštjan Čadej

Vida Ogorelec, Umanotera

Razmerje med prihodki in odhodki državnega proračuna je v zadnjih letih neustrezno, primanjkljaj je velik. Rebalans proračuna za letošnje leto kaže primanjkljaj v višini 1.385 milijonov evrov. To stanje je motivator določenih sprememb. Zelena proračunska reforma je eden ključnih inštrumentov, ki jih ima država v roki za zeleni razvojni preboj. Po našem predlogu so okvir za zeleno proračunsko reformo štiri strategije, ki so razdeljene po prihodkovni in odhodkovni strani in opozarjajo na kvaliteto (kako to doseči) in kvantiteto (količina).

Prva strategija: porabiti manj

Zavzemamo se, da se okolju škodljive subvencije postopno ukinjajo. To je tudi zaveza EU. Do leta 2020 naj bi države članice ukinile vse okolju škodljive subvencije. Pred dvema letoma smo na Umanoteri pripravili precej podrobno analizo, ki je pokazala, da so okolju škodljive subvencije v letu 2011 presegle pol milijarde evrov na letni ravni. Definicija subvencije, ki smo jo pri tem upoštevali, vključuje tako eksplicitne subvencije (neposredna finančna pomoč, davčne olajšave), kot tudi implicitne subvencije.

Katere subvencije so okolju škodljive? Na trgu proizvajalci težijo k temu, da njihovi interni stroški ne upoštevajo določenega segmenta stroškov, ki nastajajo zaradi njihovih proizvodov, dejavnosti v družbi, t. i. eksterni stroški, ki jih pokrivamo v družbi. Da bi to premostili, bi ga lahko v duhu načela "onesnaževalec plača" plačal končni potrošnik, kar bi prispevalo k njegovim odločitvam in izboru na trgu. To razliko naj bi potem pokril t. i. Pigoujev davek. O kakšnih razlikah in o kako visokih eksternih stroških govorimo? V Sloveniji je ocena okoljske agencije za leto 2010, da so eksterni stroški transporta do 3 milijarde evrov in proizvodnja električne energije do približno 1 milijarde evrov, ki niso upoštevani v cenah teh storitev.

Ena največjih subvencij, ki smo jo zaznali v študiji, je subvencioniranje povračila potnih stroškov za uslužbence in vračilo potnih stroškov javnim uslužbencem v letu 2013, ki je znašalo 137,7 milijona evrov. Zakaj je to okolju škodljiva subvencija? To so sredstva, ki ne spodbujajo ljudi, da bi uporabljali okolju prijaznejša prevozna sredstva niti da bi živeli bližje svojega delovnega mesta oziroma delali bližje svojega bivalnega okolja. Predlog: uvedba letne delavske vozovnice po okvirni ceni 400 evrov ali shema, kjer je v celoti subvencioniran javni prevoz.

Drugo področje se nanaša na nižjo stopnjo ddv za fitofarmacevtska sredstva – 8,5 % namesto 20 %. V letu 2011 je Slovenija subvencionirala uporabo kemičnih gnojil in metod zatiranja škodljivcev z 9,5 milijona evrov. Hkrati podpira integrirano in ekološko kmetovanje, ki spodbuja uporabo naravnih gnojil in metod zatiranja škodljivcev. Zakaj torej hkrati subvencionira kemične metode?

Tretje področje subvencioniranja zajema koncesnine za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki po naši oceni niso na ravni tržne vrednosti, tako da gre za precejšen znesek izgubljenega prihodka. Za kubični meter lesa država dobi 12 do 13 evrov. Občina Kočevje iztrži dva do trikrat višje zneske koncesnin, kar je na ravni države 22-25 milijonov evrov.

Naslednje področje subvencioniranja je delno povračilo trošarin za pogonska goriva v komercialne namene. Od leta 2009 naprej Republika Slovenija podjetjem povrne del stroškov za goriva, uporabljena za transport. V letu 2013 je znesek vračil avtoprevoznikom dosegel 33,8 milijona evrov.

Druga strategija: zbrati več

Ta strategija se nanaša na ekološke davke in trošarine. Slovenija se glede na BDP z okoljskimi davki uvrša zelo visoko, vendar podrobnejši pogled pokaže, da so sami davki na onesnaževanje pravzaprav zelo majhni. Visoko smo uvrščeni pri davkih na energijo. Potencial pri okoljskih davkih v Sloveniji je pri davkih na odlaganje odpadkov, kjer smo na ravni EU zelo nizko, ter pri davku na CO2. Pri zeleni proračunski reformi je ključna postopnost, da lahko podjetja načrtujejo. Predlog: takse na letalske vozovnice.

Tretja strategija: porabiti bolje

Na tem področju gre za spodbude zelenih investicij in zelenega javnega naročanja, ki je v Sloveniji premalo ambiciozen, da bi bil zadosti učinkovit.

Četrta strategija: zbrati bolje

Z novo davčno politiko naj se obdavči slabo in ne dobro. Zelena proračunska reforma se je pred 20 leti v zahodnih državah razvila z namenom, da razbremenjujemo segment dela in obremenjujemo to, kar je škodljivo za okolje in izčrpava naravne vire. Sedanja slika je, da se veliko bolj obremenjuje delo.

Kdo so zmagovalci?

Če bi uvedli te reforme, kdo so zmagovalci, kdo izgubi in kdo so tisti, ki so nevtralni? Sedem sektorjev, ki so po oceni Umanotere zmagovalni: gradbeništvo (energetsko učinkovite zgradbe), energetika (OVE), transport (železnice, javni transport), gozdarstvo in lesarstvo (gozdno-lesna veriga), kmetijstvo (ekološko kmetovanje), odpadki (recikliranje), storitveni sektor (ICT, zelene finance).

Izjemnega pomena za zeleno proračunsko reformo je tudi politični namen in stabilnost, kjer sta pomembna postopnost in kontinuiran proces za uvedbo zelene proračunske reforme. 

Video - 3. Zeleni forum (maj 2015)

Seznam posnetkov