04 Okolje je neločljiv element ukrepov PRP

mag. Tanja Strniša foto Boštjan Čadej
mag. Tanja Strniša foto Boštjan Čadej

mag. Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Skupna kmetijska politika EU podpira kmetijstvo, ki omogoča prehransko varnost ter spodbuja trajnosten in uravnotežen razvoj vseh evropskih podeželskih območij. Države članice imamo zelo malo manevra za nacionalne ukrepe, saj so vsi ukrepi oblikovani na evropski ravni. Pravi izziv je, kako izvajati enake ukrepe za vso Evropo. Že v Sloveniji se namreč pojavlja težava pri izvajanju ukrepov, ker ima vsaka regija specifične probleme in različne vrste kmetijskih dejavnosti. Kar devet ciljev skupne kmetijske politike zasledujejo program razvoja podeželja, trije so še posebej vezani na okolje. To so podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih, spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj, ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov.

Za implementacijo skupne kmetijske politike smo sprejeli tri vsebinska področja: novo ureditev neposrednih plačil, skupno ureditev trga in razvoj podeželja, ki je najpomembnejše področje. Pri neposrednih plačilih je novost ekologizacija oziroma ozelenitev, do katerih so upravičeni vsi kmetje, ki v skladu s standardi spoštujejo in izvajajo nekatere kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Med temi so tri osnovne prakse, in sicer ohranjanje trajnih travišč, diverzifikacija pridelkov in ohranjanje »območja ekološkega pomena«. Za to je namenjenih 30 % nacionalne ovojnice oziroma 41.396.100 evrov v letu 2015. Če kmetje tega ne izvajajo, ne dobijo ekološkega plačila oziroma so opozorjeni in se zahteva vzpostavitev teh ukrepov.

V Programu razvoja podeželja (PRP) 2014-2020 so podnebne spremembe, skrb za okolje in inovacije neločljiv element vseh ukrepov. Za PRP 2014-2020 je namenjenih 1.107.279.000 evra. Za krepitev konkurenčnosti bo namenjenih dobrih 20 % sredstev, za tržno povezovanje dobrih 9 %, za naravne vire skoraj 52 %, za diverzifikacijo pa več kot 15 %. V sedem letnem obdobju imamo 230 milijonov evrov za kmetijsko-okoljsko podnebni ukrep, 60 milijonov evrov za ekološko kmetijstvo, 268 milijonov pa za pridelovanje na območjih s težjimi kmetovalnimi pogoji.

Slovensko kmetijstvo nikoli ne bo stroškovno konkurenčno velikim kmetijskim sistemom zahodne in severne Evrope. Kot kmetijstvo, ki je naravi prijazno in zagotavlja za potrošnika bolj kakovostno hrano, pa menim, da lahko uspemo. 

Video - 3. Zeleni forum (maj 2015)

Seznam posnetkov