02 Ni povezave in ni celovitega pregleda o sredstvih za okolje

mag. Mateja Vraničar foto Boštjan Čadej
mag. Mateja Vraničar foto Boštjan Čadej

mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance

V Sloveniji imamo veliko tako imenovanih okoljskih davkov, vprašanje pa je, kako je uporaba tako zbranih sredstev učinkovita. Imamo tri skupine zelenih dajatev: okoljske dajatve na podlagi zakona o varstvu okolja, kjer je najbolj izdatna dajatev na emisije CO2 (CO2 taksa). Vse ostale okoljske dajatve prinesejo v državni proračun ali v občinske proračune sorazmerno nizke prihodke, zaradi česar se postavlja vprašanje, ali je njihovo pobiranje sploh smiselno oziroma učinkovito. Zaradi nizke višine namreč te dajatve ne pripomorejo k spremembi obnašanja, po drugi strani pa povzročajo veliko administrativno breme.

Najizdatnejši vir pobranih prihodkov državnega proračuna iz okoljskih davkov so trošarine. Pri okoljskih dajatvah je prelom med letom 2011 in 2012, ko se je uvedla CO2 taksa tudi na pogonska goriva. Pri davku na motorna vozila je opaziti ključno spremembo po letu 2011 s spremembo obremenitve avtomobilov, ko smo obremenitev vezali na izpuste emisij CO2. V mednarodni primerjavi smo z okoljskimi davki visoko nad povprečjem tako evropskih držav kot tudi držav članic OECD predvsem na račun dokaj visoke obremenitve pogonskih goriv oziroma dokaj visokih trošarin.

Ozelenitev splošnih davkov

Posebne olajšave za okolju prijazno ravnanje lahko uvedemo skozi vsako davčno obliko. Vedeti pa moramo, da posebne olajšave lahko dosežejo svoj cilj in namen v pogojih visokih nominalnih davčnih stopenj. V razmerah, kjer želimo imeti splošno davčno breme sorazmerno nizko, davčne olajšave praviloma nimajo visokega učinka, visokega prihranka za tistega, ki se obnaša okolju odgovorno. Zato je potrebno najti pravo ravnotežje med splošno višino davčnih obremenitev in kompleksnostjo posebnih olajšav, ki jih v ta namen opredelimo. Poseben izziv nam na tem področju predstavlja namenskost okoljskih dajatev. Trenutno imamo deljeno sliko – nekatere dajatve so opredeljene kot namenski viri za točno določeno porabo, večina dajatev pa je integralnih dohodkov.

Subvencije med proračunskimi odhodki za področje varovanja okolja in učinkovitejšo rabo energije so bile do sedaj najmanj obravnavane in temu bo potrebno nameniti veliko pozornosti. Različna ministrstva zagotavljajo različne podpore tudi za ozelenitev gospodarstva, vendar vsako ministrstvo deluje zelo za sebe. Ni povezave in ni celovitega pregleda nad tem, kaj vse namenjamo za reševanje okoljskih problemov.

Učinkovitost in namenskost okoljskih davkov

Eden ključnih projektov vlade, omenjen tudi v koalicijski pogodbi, je zelena proračunska in davčna reforma. Letos na davčnem področju pripravljamo širši nabor ukrepov z dvema ključnima ciljema: zmanjšanje administrativnih ovir in povečanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. V širši kontekst želimo postaviti tudi ukrepe, ki bi jih bilo potrebno narediti na področju zelene davčne reforme za del javnih dajatev. Tu je potreben pregled, kaj vse se namenja za okoljske projekte in kako učinkoviteje porabiti ta sredstva.

Ključni cilji ekonomske politike, ki smo si jih zadali v obdobju 2015-2016, so povezani z nadaljevanjem postopne javno finančne konsolidacije, kar pomeni, da nimamo prostora za pogovor o splošnem zniževanju davčnih obremenitev. Imamo pa možnosti, da se pogovarjamo, ali lahko s prestrukturiranjem davčnega bremena naredimo slovensko poslovno okolje bolj konkurenčno in bolj zeleno.

Zelo natančno bo potrebno poiskati učinkovitost in namenskost okoljskih davkov predvsem glede vpliva na konkurenčnost. Okoljski davki namreč povečujejo stroške poslovanja. Naš cilj mora biti, da z okoljskimi davki poberemo vedno manj, ne vedno več, ker bomo na ta način dosegli okoljske cilje.

Na področju odhodkov je ključno zagotoviti pregled, katere odhodke posamezna ministrstva zagotavljajo, ali so optimalno načrtovana idr. V kontekstu celovitega načrta ukrepov na davčnem področju za letošnje leto načrtujemo tudi zeleno proračunsko reformo, vendar predvidevamo, da bomo potrebovali nekaj več časa, da dobro premislimo in uskladimo različne interese. Pri tem je potrebno upoštevati tudi specifike slovenskega gospodarskega prostora, kjer velik delež predstavljajo energetsko intenzivne panoge.

Zavedamo se številnih izzivov, nimamo pa v tem trenutku še odgovorov na te izzive. Želimo si poiskati ravnotežje, ki bo zagotovilo širši konsenz predlaganih ukrepov, zaradi tega je nujno iskanje rešitev v sodelovanju z vsemi akterji, tako znotraj vlade, kot tudi z gospodarstvom, zagovorniki okolja in drugo zainteresirano javnostjo. To je največji izziv, ki nas čaka. 

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Okoljske dajatve 42 37 37 36 62 112 111
Dajatve na rabo naravnih virov 23 22 23 25 26 29 29
Trošarine 802 969 957 944 1.020 968 969
Davek na motorna vozila 71 41 40 38 35 29 27
Dajatve na področju prometa 105 105 105 106 108 134 143
Skupaj 1.043 1.174 1.162 1.149 1.250 1.273 1.280

Video - 3. Zeleni forum (maj 2015)

Seznam posnetkov