Zeleni forum 2015 - video

3. Zeleni forum Zelene Slovenije
 
Gospodarstvo, zelena proračunska in razvojna reforma – to je bil vsebinski izziv 3. Zelenega foruma, na katerega smo v okviru Zelene Slovenije letos tretjič po vrsti povabili vse, ki odgovorno in kreativno razmišljajo na državni ravni in v praksi, ne le v gospodarstvu, kako naj Slovenija spremeni svojo razvojno smer.
 
3. Zeleni forum Zelene Slovenije. Foto: Boštjan Čadej.
3. Zeleni forum Zelene Slovenije. Foto: Boštjan Čadej.

Oba prejšnja foruma sta postavila pred ogledalo aktualne teme: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, zelena rast. Ne na splošni, teoretski ravni in s pogretimi analizami, marveč zlasti s primeri dobre prakse in s fokusom na področja, kjer Slovenija razpolaga z naravnim kapitalom in konkurenčnimi prednostmi. Dodana vrednost Zelenega foruma je v njegovi povezovalnosti. V pripravo vsebine povabimo državno raven, gospodarstvo, stroko, združenja, občine, civilno iniciativo, torej deležnike, ki se morajo povezati za usklajene in sinergične poti do implementacije zelene rasti. Za letošnjo vsebino sta z državne ravni pokazali zlasti veliko pripravljenost za kreativno sodelovanje Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za finance.

Najbrž to ni bilo naključje. Prvi motiv za program 3. Zelenega foruma je bila namreč ena izmed zavez v koalicijski pogodbi aktualne vlade, da se bo lotila zelene davčne reforme in s tem okoljskih davkov. A že ko smo sestavljali programski svet 3. Zelenega foruma, je bilo jasno, da je lahko zelena proračunska reforma, vključno s spremembami v davčni politiki, le del celovite razvojne reforme države, ki mora temeljiti na skupni zeleni razvojni viziji in strategiji. Vendar to ne pomeni, da je potrebno čakati na napovedano novo razvojno strategijo državo. Le zakaj? Ali ni že dovolj analiz? Ali ne ugotavljamo že nekaj let, kako bi lahko Slovenija drugače izkoristila svoj naravni kapital, zlasti les in vode, pa energetiko, turizem, inovativno zeleno industrijo in še kaj, če bi se le znala drugače organizirati, povezati, uskladiti in operativno, projektno pristopiti k izvedbi naložb, ključnih za zeleno gospodarsko rast in za nova delovna mesta.

Poleg tega smo v finančni perspektivi 2014 – 2020. Ve se, na kaj lahko računa Slovenija. Pred sprejemom je Strategija pametne specializacije. Znan je nacionalni reformni program 2015 – 2016. Napisana je prometna strategija. Tudi to, kaj naj bo v prednosti Energetskega koncepta, ne bi smelo biti uganka. Torej? Ali res potrebujemo načelne, splošne razprave o zeleni rasti in zelenih delovnih mestih? MOP pripravlja tudi dovolj konkretno gradivo v prehodu v zeleno gospodarstvo. Sprejeta je usmeritev, kako upravljati z Naturo 2000. Torej, le kaj čakati in mencati?

Če kdaj, je zdaj pravi trenutek za fokusiranje na glavne projekte pod streho zelene razvojne prenove Slovenije in za operativni dogovor, kako povezati v državi vse, zlasti gospodarstvo in znanje, ki hočejo spremembe. Pripravljenost je. A ta bo manjša, če se bodo dvignile zapornice za birokratske in administrativne ovire in če se bo odprl prostor za tiste, ki z nalivom političnih floskul o zelenem razvoju želijo žeti slavo v javnosti.

V vabilu na 3. Zeleni forum smo zapisali nekaj bistvenih vprašanj. Za razmislek.

  • Kako pristopiti k zeleni proračunski in davčni reformi, ki mora biti del nove razvojne paradigme države (zelena strukturna preobrazba gospodarstva)?
  • Kateri (ne)trajnosti okoljski davki in subvencije zahtevajo kritično analizo in spremembe?
  • S katerimi reformnimi ukrepi spodbuditi gospodarske družbe za zelene priložnosti na trgu in za zmanjšanje pritiska na okolje?
  • Katere gospodarske panoge, tudi upoštevaje Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih emisij v obdobju 2014 – 2020, bodo v središču zelene razvojne reforme? Kako doseči premike v energetiki, pri izvajanju programa URE, v razvoju železniškega prometa, pri upravljanju snovnih tokov (reciklažna panoga) in pri naložbah v prednostne projekte v finančni perspektivi 2014 – 2020?
  • Kako zagotoviti, da bo zelena proračunska in davčna reforma prenesla davčna bremena z dela na porabo naravnih virov in kako pri tem upoštevati koncept trajnostnega razvoja gospodarstva (strategija za zeleno rast je vzajemna krepitev elementov okoljske in ekonomske politike)?
  • Katere kazalnike zelene rasti Slovenije bi morala upoštevati razvojna reforma?
  • Zakaj je lahko zelena javnofinančna priložnost za razvojni preboj Slovenije?

V povzetku objavljamo prispevke razpravljavcev na 3. Zelenem forumu. Pri izboru tem in panog smo upoštevali potenciale Slovenije.


Posnetke si lahko ogledate na spodnjem seznamu. Želimo prijeten ogled.