07 Panel 2: Gozd kot neizkoriščena konkurenčna prednost Slovenije

V panelni razpravi so sodelovali: Andrej Andoljšek (Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije), Jurij Beguš (Zavod za gozdove), Alojz Burja (LIP Bled), Rupert Gole (občina Šentrupert), dr. Nike Krajnc (Gozdarski inštitut Slovenije), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), Igor Milavec (Združenje za lesno in pohištveno industrijo GZS), dr. Franc Pohleven (Biotehniška fakulteta) in Jošt Jakša (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje). Panel je vodil Jože Volfand, prokurist Fit medie.

Les je strateška surovina Slovenije, ki ima veliko neizkoriščenega potenciala, saj v naših gozdovih letno priraste več kot devet milijonov m3 lesa, ki je obnovljiva surovina. Na trajnosten in sonaraven način gospodarjenja z lesom bi lahko letno posekali 6,5 milijona m3 lesa, kar je 75 % letnega prirastka, letno pa ga posekamo le 3,9 milijona m3. Zaradi neurejene gozdno-lesne predelovalne verige slovenskega lesa ne izkoriščamo v zadostni meri. Slovenski les izvažamo, hkrati domača lesnopredelovalna panoga propada. V urejeni verigi se vrednost kubičnega metra lesa od gozda do končnega lesenega izdelka ali stavbe na trgu poveča za 100-krat, lahko tudi za več, če je les uporabljen za izdelke visoke tehnologije. V uspešnih gozdno-lesnih sektorjih gospodarsko razvitejših držav vsakih sto m3 predelanega lesa predstavlja eno novo delovno mesto. Podatki kažejo, da se je število zaposlenih v gozdno lesni verigi v zadnjih dvajsetih letih zmanjšalo s 40.000 na komaj 15.000. Pa bi se glede na naravne danosti morala konstantno odpirati.

Junija lani sta ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sprejela akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Kaj se je v enem letu res uresničilo? V njem so bili namreč postavljeni številni cilji, kot so: bolje izkoristiti potencial slovenskih gozdov, povečati dodano vrednost lesa znotraj gozdno-lesnega sektorja in izboljšati konkurenčnost lesno-predelovalne panoge ter postaviti temelje za razvoj novih tehnologij uporabe lesa na področjih plastične mase iz lesa, kompozitnih materialov, elektronike, kozmetike, farmacije, prehrane, gradbeništva in papirne industrije. Strokovnjaki ugotavljajo, da je akcijski načrt obležal v predalih oziroma da se vlečejo ravno nasprotne poteze od sprejetih ukrepov. Na panelu so akterji razpravljali, zakaj je akcijski načrt ostal bolj na papirju. Še vedno je premalo dialoga, preveč ozkih sektorskih interesov in premalo igralcev, ki bi integrirali. Kako torej rabo lesa umno umestiti med strateške prioritete trajnostnega razvoja Slovenije in omogočiti ponovni vzpon lesno-predelovalne panoge, kar sicer zdaj napoveduje nov reformni program vlade, ki lesnopredelovalno industrijo postavlja na tretje mesto? Jošt Jakša je obljubil, da bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje aktiven povezovalec.

Video - 1. Zeleni forum (maj 2013)

Seznam posnetkov