03 Zeleni forum 2013: uvodni nagovor evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika

Potreben bo premik v krožno gospodarstvo

Komisar dr. Janez Potočnik je nizal več argumentov, zakaj je prepričan, da sta zeleno gospodarstvo in zelena pot edina možna pot naprej z vidika globalnih gibanj. »To je še posebej pomembno za nas v EU. Ključna problema, ki sta v ozadju vseh drugih problemov, s katerimi se soočamo v 21. stoletju, sta povečevanje števila prebivalstva in vedno večja potrošnja na prebivalca. Leta 2045 nas bo na zemlji 9 milijard. Do leta 2030 bo 3 milijarde ljudi, ki danes živijo v revščini, prešlo v srednji razred potrošnje. Teh številk smo se že tako navadili, da nanje ne reagiramo več. Poglejmo številke drugače.

V 14 dneh je na Zemlji toliko dodatnih prebivalcev, kot jih ima Slovenija. Na dan je 140 tisoč novih prebivalcev. V naslednjih 30 letih bo na Zemlji živelo toliko dodatnih prebivalcev, kot jih je na začetku 20. stoletja štela cela Zemlja. Te spremembe so tako hitre in korenite, da se vsak, kdor misli, da se pogovarjamo o dolgoročnih spremembah, zelo moti. Pritiski na vire, ki so že danes veliki, se bodo še ustrezno povečali. Brez občutnejše spremembe naše proizvodnje in potrošnje bomo do leta 2030 potrebovali 40 % več vode, kot jo premoremo.

Ljudje prvič v zgodovini močno vplivamo na ravnovesje planeta, na katerem živimo. Tveganje je veliko, zato so spremembe nujne. Najprej v tistem delu sveta, kjer se je začela industrializacija in kjer se je vzpostavil model rasti. Na mestu pa so pozivi tudi tistim delom sveta, ki sledijo modelu rasti.

Ta zavest je še posebej potrebna v Evropi, ki je zelo potratna z viri. Na osebo na letni ravni porabimo 16 ton virov, 6 ton jih zavržemo, od tega 3 tone na odlagališča. Viri in energija postajajo vse dražji in pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval. Evropa je v veliki meri odvisna od uvoza, energetsko smo odvisni 60 %, ocenjuje se, da bomo 2030 več kot 85% uvozno odvisni. Če gledamo druge vire in surovine, jih šestkrat več uvozimo, kot izvozimo. V naših proizvodih je polovica surovin uvoženih. Nujen je torej prehod na drugačno ravnanje z viri v proizvodnji. To je za nas stvar ekonomskega obstanka. Je osrednje vprašanje konkurenčnosti in industrijske politike v prihodnosti.

Kaj je potrebno storiti? Klišejski odgovor je, vendar boljšega nimam, da je treba izzive spremeniti v priložnosti. Inovacijski potencial, ki ga imajo podjetja, je potrebno usmeriti v produktivnost virov. Potrebna je dematerializacija naše industrije, če hočemo obdržati industrijo v Evropi. Učinkovita raba energije je zagotovo pomemben in ključen vidik, ni pa zadosten. Potreben bo premik v krožno gospodarstvo. Poglejmo samo primer recikliranja mobilnih telefonov. Če jih reciklirate 10 kg, boste dobili poročni prstan. Za to bi potrebovali približno 10 t zlate rude. Zlato pridobivamo z uporabo cianida, ki je strupen.

Od leta 2000 naprej je evropska ekoindustrija ustvarila 1,2 milijona delovnih mest in zaposluje 3,4 milijona ljudi. Svetovni trg čistih tehnologij naj bi se do leta 2020 povečal dvakrat. Ključ ni v nišnih industrijah, ampak v ozelenitvi celotnega gospodarstva. Če pogledamo razvojni plan Kitajske, je bolj zelen kot večina evropskih planov. Pa ne zato, ker bi bili Kitajci okoljsko bolj ozaveščani kot mi, ampak razmišljajo strateško in v tem vidijo svojo razvojno priložnost. Tudi v Evropi bomo morali v večji meri razmišljati strateško.

Video - 1. Zeleni forum (maj 2013)

Seznam posnetkov